Dober lastnik družinske hiše ob prihodu pomladi temeljito pregleda svojo hišo. Najprej obide stavbo in preveri, ali so ob pločniku in na spodnjih delih стен vdrtine in izbokline, ki kažejo na povečan pretok vode zaradi poškodb kanalizacije in žlebov.
Poleg popravila teh vdolbin in izboklin je treba popraviti tudi poškodovano kanalizacijo in žlebove, saj bo voda izkopala nadaljnje vdolbine (sl. 1, 1. del). Prav tako je treba pregledati fasado. Če opazimo poškodbe in napihnjenost, je treba opraviti popravilo. O tem smo že pisali tukaj. Različna zamakanja kažejo na poškodbe strehe, žlebov in kleparskih del, ki jih je treba poiskati in popraviti (sl. 1,3,4 in 5. del).
Odpadanje ometa in različni drugi madeži v kleti kažejo, po eni strani, na poškodbe vodovodnega omrežja ali kanalizacije, po drugi strani pa je mogoče, da je voda prodrla skozi kletno okno. Težave, ki jih je mogoče jasno opaziti in ki redno nastajajo zaradi slabo urejene kote okoliškega terena, je mogoče rešiti po umiku vode (sl. 1,6. del).
Pri žlebovih je treba preveriti, ali niso napolnjeni z muljem od zimskih padavin in listja. Prav tako je treba preveriti odtočne cevi. Na strehi je treba predvsem popraviti poškodbe kritine. Del teh poškodb je mogoče odpraviti z nastavljanjem strešnikov z notranje strani, ker je z notranje strani lahko opaziti, na katerem mestu pronica največ svetlobe. Tam, kjer prehaja sončna svetloba, je velika verjetnost, da prehaja tudi dež (voda). Prav tako je treba skozi izhodne odprtine na streho preveriti stanje dimnikov in kleparskih del. Posebno pozornost je treba nameniti dimniku - ali ima na njem razpoke, deformacije in odpadanje opek (sl. 1, 2. del). Takšne poškodbe je treba takoj popraviti s cementnim malto, da se prepreči morebitni požar. Popravilo malte in izolacije lahko opravi tudi nestrokovna oseba, popravilo nosilnih delov stavb pa lahko opravi samo strokovnjak. Na stavbah - tako kot na človeškem telesu, krilih letal ali v koreninah dreves - obstajajo pomembni nosilni deli ter manj pomembni vezni elementi. Poškodba hrbtenice, glavnega nosilca krila, ali raztezanje obremenjenega
korena uležanega drevesa, se lahko ves mehanizem poruši, zruši, sesuje. Glavni nosilni deli zgradbe so glavni zidovi, na katere se opirajo streha ali zgornja nadstropja, vezi nad vrati in okni ter nosilni nosilci strešne konstrukcije. Danes lahko pogosto vidimo, da se tudi pri novih zgradbah najprej izvede nosilni armiranobetonski skelet, zidovi, vrata, okna in druge sestavine pa se postavljajo naknadno.
Kaj povzroča napake?
Položaj, razporeditev, dimenzioniranje ter način vgradnje nosilnih konstrukcij določajo gradbeniki na podlagi pravil nauka o trdnosti ter na osnovi temeljitih izračunov. Pri pravilno projektiranih in pravilno izvedenih zgradbah teh elementov ni mogoče poškodovati, saj bi njihova okvara povzročila porušitev celotne stavbe ali zelo hude poškodbe. Vendar se danes še vedno precej družinskih hiš, zlasti pa veliko počitniških hiš, gradi nestrokovno. Posledica tega je, da kasneje ravno pri nosilni konstrukciji pride do poškodb. Razlogi za to so lahko naslednji:
- Temelji stavbe niso izvedeni pravilno in zaradi teže stavbe popušča teren, nosilni zidovi pa se posedajo.
- Pri gradnji niso bili uporabljeni materiali ustrezne trdnosti ali pa so bili materiali nestrokovno vgrajeni.
- Posamezni elementi niso ustrezno dimenzionirani, npr. nosilci nad okni, ali pa niso vgrajeni elementi predpisane kakovosti in dimenzij.
- Vgrajeni elementi so predpisane kakovosti in ustrezne trdnosti I dimenzij, vendar je število vgrajenih elementov premajhno. Npr. nosilni tramovi strehe so postavljeni na večje razdalje od dovoljenih.
- Posamezni elementi so bili zaradi pretiranega stremljenja k varnosti dimenzionirani z veliko lastno težo, npr. na tanke zidove iz opeke je bila položena težka betonska streha.
- Nosilne konstrukcije so se zaradi različnih vplivov skozi čas nevarno oslabile. Npr. pojavila se je korozija. na elementih armiranega betona ali jeklenih nosilcev. Trohnenje lesenih nosilcev ali zmrzovanje opeke.
Seveda se ti vplivi in napake lahko pojavijo tudi hkrati.
Najpomembnejša naloga
Napake in poškodbe nosilnih konstrukcij običajno opazimo šele takrat, ko se že pojavijo določeni znaki teh poškodb: tla so posedla, zid je razpokan ali se nagiba, pojavijo se ugreznine na nosilcu in strehi, okno je zagozdeno, rja odpada z jeklenega nosilca itd. Pogosto nas različne razpoke v nosilcih in oporah ali tresenje tal oziroma zidov opozarjajo na pojav napak.
Če smo odkrili napako, je treba poiskati nasvet statika - inženirja, ki bo odgovorno ugotovil vzrok poškodbe in nam svetoval glede potrebnih začasnih ukrepov (podpiranja ipd.) ter glede končne rešitve. Če le sumimo, da je prišlo do napake, to pomeni, da nismo prepričani, moramo prilepiti
napete papirnate trakove na razpoke ali ugreznine. Papirnati trak bo takoj pretrgan, če bo prišlo še do nadaljnjega širjenja razpok ali ugreznin, in nas bo na ta način opozoril na nevarnost. Vmes je treba poklicati strokovnjaka.
Nestrokoven in nepooblaščen poseg je strogo prepovedan in smrtno nevaren! Nestrokovno podpiranje ali kakršen koli nestrokoven poseg lahko povzroči delno ali popolno porušitev objekta.
Pogosto cilj posega ni odprava obstoječe napake, temveč tudi rekonstrukcija, nadzidava še enega nadstropja, izgradnja mansarde na že obstoječem objektu, rušenje ali gradnja novega zidu, razširitev vrat ali podstrešnih predelnih sten itd. Vsa ta dela lahko povzročijo preobremenitev, zmanjšanje nosilnosti in enostransko obremenitev nosilnih elementov objekta. Zato je za vsako, tudi najmanjšo rekonstrukcijo, potrebno ustrezno gradbeno dovoljenje, dela pa se lahko izvedejo le na podlagi odobrenega projekta z usposobljenim izvajalcem. Zato za ta dela ne moremo dati nobenih nasvetov, temveč celo opozarjamo, da se takšna dela ne smejo izvajati brez strokovnjaka.
Dobro je vedeti…
Vsekakor je dobro vedeti, kako je mogoče začasno odpraviti poškodbe nosilnih elementov. Glavni zidovi so praviloma tisti, ki so vkopani v zemljo. Zato so lahko zunanji zidovi zgradbe zaradi prej navedenih razlogov posedeni, nagnjeni in na njih je mogoče opaziti razpoke (sl.2, 1. del). Zidove pritličnih zgradb, ki so nagnjeni navzven, je mogoče podpreti z nosilci. Da se nosilec ne bi premikal, se naredi »stopalo«, za katerega se pritrdi, ali pa se v primeru lesenih nosilcev pritrditev izvede s tesarskimi sponami. Nosilec mora biti močan in precej debel ter mora s horizontalo oklepati kot najmanj 20° in največ 40°. Pod nosilce na zidu je treba položiti desko, da se obremenitev enakomerno porazdeli na zid (sl. 2, 4. del).
Stene, ki so nagnjene navzven, lahko poravnamo tudi tako, da skozi izvrtane odprtine vstavimo jeklene vijake z ustreznimi podložkami. S to rešitvijo in z možnostjo nastavitve napetosti lahko preprečimo porušitev dveh nasproti postavljenih sten (sl. 2,5. del).
Spremembe na glavnih zidovih se lahko izvajajo samo na podlagi odobrenih projektov. Oslabiti glavni zid npr. z namenom izdelave omar je strogo prepovedano. Prav tako je treba preprečevati preobremenitev stropov. Nove predelne stene je mogoče zgraditi samo tam, kjer je strop dovolj trden ali kjer se v ta namen strop posebej ojača (sl. 2, 3. del).
Stropove in njihove nosilce je mogoče podpreti samo tedaj, če s tem ne preobremenimo drugih elementov. Napačno je npr. podpreti nosilec stropa tako, da se obremenitev prenaša na eno točko poda (sl. 2, 2. del). Podpiranje strešne konstrukcije v primeru deformacije njenih elementov zaradi preobremenitve je navadno oteženo, ker strop podstrešja v splošnem ne more prenesti dodatne obremenitve. Takšno napako lahko odpravimo samo z zmanjšanjem obremenitve strešne konstrukcije. Če je streha preobremenjena na sredini med slemenom in zidnim vencem, lahko težavo rešimo tako, da odstranimo strešnike in jih namestimo v bližino zidnega venca, odprtino pa začasno prekrijemo s ponjavo ali PVC-pregrinjalom (sl. 2, 6.›del). Toda še enkrat ponovimo naš nasvet: če opazite poškodbe na nosilnih elementih, je treba takoj poiskati nasvet strokovnjaka.