Dobrý vlastník rodinného domu si s príchodom jari svoj dom dôkladne skontroluje. Najprv obíde stavbu a preverí, či sa popri chodníku a v spodných častiach stien nenachádzajú priehlbiny a vystupujúce miesta, ktoré poukazujú na zvýšený tok vody v dôsledku poškodenia kanalizácie a odkvapov.
Okrem opravy týchto preliačin a výstupkov treba opraviť aj poškodenú kanalizáciu a žľaby, pretože voda vytvorí ďalšie preliačiny (obr. 1, 1. časť). Treba tiež skontrolovať fasádu. Ak sa spozoruje poškodenie a vydutie, je potrebné vykonať opravu. O tom sme už písali tu. Rôzne zatekania poukazujú na poškodenie strechy, žľabov a klampiarskych prvkov, ktoré treba nájsť a opraviť (obr. 1,3,4 a 5. časť).
Odpadanje malte in razni drugi madeži v kleti kažejo po eni strani na poškodbe vodovodnega omrežja ali kanalizacije, po drugi strani pa je mogoče, da je voda prodrla skozi kletno okno. Težave, ki jih je mogoče jasno opaziti in ki redno nastajajo zaradi slabo urejene ravni okoliškega terena, je mogoče rešiti po umiku vode (sl. 1,6. del).
Pri žlebovih je treba preveriti, ali niso napolnjeni z muljem od zimskih padavin in listja. Prav tako je treba preveriti odtočne cevi. Na strehi je treba predvsem popraviti poškodbe kritine. Del teh poškodb je mogoče odpraviti s prilagoditvijo strešnikov od znotraj, ker je od znotraj lahko ugotoviti, kje prehaja največ svetlobe. Kjer prodira sončna svetloba, je velika verjetnost, da prodira tudi dež (voda). Skozi izhodne odprtine na streho je treba preveriti tudi stanje dimnikov in kleparskih elementov. Posebno pozornost je treba nameniti dimniku - ali so na njem razpoke, deformacije in odpadanje opeke (sl. 1, 2. del). Takšne poškodbe je treba takoj popraviti s cementno malto, da se prepreči morebiten požar. Popravilo ometa in izolacije lahko opravi tudi nestrokovnjak, popravilo nosilnih delov zgradb pa lahko opravi le strokovnjak. Na zgradbah - prav tako kot na človeškem telesu, krilih letala ali v korenu dreves - obstajajo pomembni nosilni deli ter manj pomembni vezni elementi. S poškodbo hrbtenice, glavnega nosilca krila, ali z raztezanjem obremenjenega
koreňa usadnutého stromu, môže sa celý mechanizmus zrútiť, zvaliť, zrúcať. Hlavné nosné časti budovy sú hlavné steny, o ktoré sa opiera strecha alebo vyššie poschodia, preklady nad dverami a oknami, ako aj nosné trámy strešnej konštrukcie. Dnes často môžeme vidieť, že aj pri nových budovách sa najprv zhotoví nosný železobetónový skelet a až následne sa osadzujú steny, dvere, okná a ostatné zostavy.
Čo spôsobuje chyby?
Poloha, rozmiestnenie, dimenzovanie ako aj spôsob zabudovania nosných konštrukcií určujú stavební inžinieri na základe pravidiel náuky o pevnosti, ako aj na základe podrobných výpočtov. Pri správne navrhnutých a riadne zhotovených budovách sa tieto prvky nemôžu poškodiť, pretože ich poškodenie by viedlo k zrúteniu celej budovy alebo k veľmi vážnym škodám. Dnes sa však ešte stále dosť rodinných domov, a najmä veľa chát, stavia neodborne. Výsledkom je, že neskôr dochádza k poškodeniu práve nosnej konštrukcie. Dôvody môžu byť tieto:
- Temelji stavbe niso pravilno izvedeni in zaradi teže stavbe popušča teren, nosilni zidovi pa se posedajo.
- Pri gradnji niso bili uporabljeni materiali ustrezne trdnosti ali pa so bili materiali nestrokovno vgrajeni.
- Niektoré prvky nie sú správne nadimenzované, napr. preklady nad oknami, alebo nie sú osadené prvky predpísanej kvality a rozmerov.
- Vgrajeni elementi so predpisane kakovosti ter ustrezne trdnosti in dimenzij, vendar je število vgrajenih elementov nezadostno. Npr. nosilni strešni nosilci so nameščeni na večjih razdaljah od dovoljenih.
- Posamezni elementi so bili zaradi pretiranega prizadevanja za varnost dimenzionirani z veliko lastno težo, npr. na tanke opečne zidove je bila postavljena težka betonska streha.
- Nosilnost nosilnih konstrukcij se je zaradi različnih vplivov skozi čas nevarno zmanjšala. Npr. pojavila se je korozija na elementih armiranega betona ali jeklenih nosilcev. Trohnenje lesenih nosilcev ali zamrzovanje opeke.
Seveda se ti vplivi in napake lahko pojavijo tudi hkrati.
Najpomembnejša naloga
Napake in poškodbe nosilnih konstrukcij običajno opazimo šele, ko se že pojavijo določeni znaki teh poškodb: tla so posedena, zid je razpokan ali se nagiba, pojavi se udrtina na gredi in strehi, okno je zagozdeno, z jeklenega nosilca odpada rja ipd. Pogosto nas razna pokanja v gredah in nosilcih ali tresenje tal ali zidov opozarjajo na pojav napak.
Če smo odkrili napako, je treba poiskati nasvet statika - inženirja, ki bo odgovorno ugotovil vzrok poškodbe in nam svetoval glede potrebnih začasnih ukrepov (podpiranja ipd.) ter glede končne rešitve. Če le sumimo, da je prišlo do napake, to pomeni, da nismo prepričani, in moramo prilepiti
napeto papirnato trak na razpoke ali ugreze. Papirnati trak se bo takoj pretrgal, če bo prišlo tudi do nadaljnjega premikanja razpok ali ugrezov, in nas bo tako opozoril na nevarnost. Medtem je treba poklicati strokovnjaka.
Nestrokovno in nepooblaščeno posredovanje je strogo prepovedano in življenjsko nevarno! Nestrokovno podpiranje ali kakršno koli nestrokovno posredovanje lahko povzroči delni ali popolni zlom objekta.
Pogosto cilj neke intervencije ni odpraviti obstoječo napako, temveč izvesti tudi rekonstrukcijo, nadzidavo še ene etaže, izgradnjo mansarde na že obstoječ objekt, rušenje ali gradnjo novega zidu, razširitev vrat ali podstrešnih predelnih sten itd. Vsa ta dela lahko povzročijo preobremenitev, zmanjšanje nosilnosti in enostransko obremenitev nosilnih elementov objekta. Zato je za vsako, tudi najmanjšo rekonstrukcijo, potrebna ustrezna gradbena dovoljenja, dela pa se lahko izvedejo le na podlagi odobrenega projekta z pooblaščenim izvajalcem. Zato za ta dela ne moremo dati nobenih nasvetov, temveč celo opozarjamo, da se takšna dela ne smejo izvajati brez strokovnjaka.
Dobré je vedieť…
Seveda je dobro vedeti, kako je mogoče začasno odpraviti poškodbe nosilnih elementov. Glavni zidovi so praviloma tisti, ki so ugreznjeni v zemljo. Zato so lahko zunanji zidovi stavbe zaradi zgoraj navedenih razlogov posedeni, nagnjeni in na njih se lahko opazijo razpoke (sl. 2, 1. del). Zidove pritličnih stavb, ki so nagnjeni navzven, je mogoče podpreti z gredami. Da se greda ne bi premikala, se izdela »stopalo«, za katerega se pritrdi ali pa, če gre za lesene grede, se pritrjevanje izvede s tesarskimi objemkami. Greda mora biti močna in precej debela ter mora s horizontalo oklepati kot najmanj 20° in največ 40°. Pod gredo na zidu je treba položiti desko, da se obremenitev enakomerno porazdeli na zid (sl. 2, 4. del).
Stene, ki so nagnjene navzven, lahko poravnamo tudi tako, da skozi izvrtane odprtine namestimo jeklene vijake z ustreznimi podložkami. S to rešitvijo, z možnostjo nastavitve napetosti, lahko preprečimo rušenje dveh nasprotno postavljenih sten (sl. 2,5. del).
Spremembe na glavnih zidovih se lahko izvajajo samo na podlagi odobrenih projektov. Oslabiti glavni zid npr. zaradi izdelave omare je strogo prepovedano. Prav tako se je treba izogibati preobremenjevanju stropov. Nove predelne stene se lahko zgradijo samo tam, kjer je strop dovolj močan, ali pa se strop v ta namen posebej ojača (sl. 2, 3. del).
Strope in njihove nosilce lahko podpiramo samo tedaj, če s tem ne preobremenjujemo drugih elementov. Napačno je npr. podpreti nosilec stropa tako, da se obremenitev prenese na eno točko tal (sl. 2, 2. del). Podpiranje strešne konstrukcije v primeru deformacije njenih elementov zaradi preobremenitve je navadno oteženo, ker strop podstrešja v splošnem ne more prenesti dodatne obremenitve. Tako napako lahko odpravimo le z zmanjšanjem obremenitve strešne konstrukcije. Če je streha preobremenjena na sredini med slemenom in zidnim vencem, lahko težavo rešimo tako, da odstranimo strešnike in jih namestimo v bližini zidnega venca, odprtino pa začasno prekrijemo s ponjavo ali PVC prekrivko (sl. 2, 6.›del). Toda še enkrat ponovimo naš nasvet: če opazite poškodbe na nosilnih elementih, je treba takoj poiskati nasvet strokovnjaka.