Ko je potrebno popravilo ometa

Najenostavnejša popravila so popravila poškodovanega ometa. Najpogosteje pride do poškodb na zunanjem ometu in je manjša težava. Ko opazimo poškodbe tudi na stenah, pomeni, da se je vlaga že popolnoma vpila in je to večji problem. O teh možnostih kasnejših popravil je treba razmišljati že med gradnjo, kitanjem in kitanjem. Priporočljivo je, da shranimo majhen vzorec barve in si zapišemo mešalno razmerje, če uporabljamo barvo v prahu, da dobimo potrebno količino za kasnejša popravila.

“Moja hiša, moja svoboda”, pravi pregovor. Dodamo tudi “moja skrb”.

Ta skrb ni majhna, saj lahko zanemarjanje nekaterih nujnih popravil, kot je popravilo slabo izvedenih zidarskih del, povzroči resnejše posledice. Pri potrebni negi ne smemo razlikovati med deli na novogradnji in popravili na stari stavbi. Zato bomo najprej govorili o popravilih, ki zahtevajo manj priprave, a, še enkrat poudarjam, nič manj skrbnosti.

Popravilo manjših poškodb in udrtin

Nanašanje ometa s kitom na manjše poškodbe sten

Nanašanje ometa na manjše poškodbe sten.

Priprava poškodovane površine

Lažja in manjša dela so popravila poškodovanih letvic. Vzrok za poškodbe so največkrat praske, poškodbe stene in umazanija. Najprej moramo postrgati zgornjo plast ometa okoli poškodbe. Bolje je strgati večjo površino kot manjšo, tj. postrgamo tudi nekaj nepoškodovanega dela ometa okoli poškodbe, vendar ne smemo iti globoko. Dober pripomoček za ta namen je nož za kitanje, nož s širokim rezilom ali dleto.

Postrgano površino očistite z metlo ali močno krtačo, steno pa večkrat popršite s čisto vodo. Če za to delo nimamo dovolj izkušenj, potem nepoškodovani del zaščitimo s papirjem. Ko pršite steno, vedno počakajte, da se voda vpije, da ne odteče in pušča grde sledi.

Mešanje, nanašanje in barvanje

V tem času naredimo malto iz enega dela cementa 500 in dveh delov drobnega peska ter jo z gladilko nanesemo na pripravljen zid. Malta ne sme biti pregosta, saj debelejša kot je, bolje se drži navpične stene. Posebej se moramo izogibati uporabi pariškega ometa, če delamo nad glavo, na primer na stropu.

Naneseno malto je treba poravnati z izravnalno gladilko ali kosom ravne deske. Molitev se lahko izvede šele po popolnem sušenju. Vseeno je, če v malto vmešamo barvo, saj bomo tako že imeli osnovno barvo. Ko je podlaga popolnoma suha, jo najprej pobarvamo, saj na ta način izginejo razlike med temnejšo barvo ometa, s katerim smo sanirali, in svetlejšo barvo osnovnega ometa.

Ko se apno posuši, popravljeni del prebarvamo za en odtenek temneje. Sprva bo na novo lakiran del temnejši, ko pa se barva posuši – kar lahko traja tudi do en teden – se bodo barvni toni izenačili.

Zelo majhne razpoke

Za odstranjevanje zelo majhnih razpok in poškodb uporabimo alabastrni omet, saj se površina ometa hitro suši in jo je mogoče dobro barvati. Če je stena bela, potem ni treba moliti.

Zamenjava večjih delov ometa

Ilustracija odstranjevanja večjega dela poškodovanega ometa s stene

Odstranitev večjega poškodovanega dela in priprava stene za nov omet.

Odstranjevanje odlepljenega mavca

V primeru sanacije večjih poškodb ometa je treba najprej popolnoma odstraniti poškodovani del. S trkanjem preverimo, ali se omet loči od zidu, tudi če na zunanji strani ne opazimo nobenih poškodb. Če se je omet odlepil, ga bomo prepoznali po zvoku pri trkanju ali pa po tem, da z rokami zlahka udrznemo površino stene.

Poškodovani del malte odstranimo z ostrim delom zidarskega kladiva. Ne obžalujmo nepoškodovanega dela ometa, ampak mu odstranimo nekaj centimetrov, saj se sicer nov omet ne bo prijel. Če je zid zidan, z dletom odstranimo razpadli in mokri omet med fugami. Povsem ravne opečne površine je treba tudi nekoliko nahrapaviti s kladivom, da se nova malta bolje veže.

Po tem sledi čiščenje z metlo in temeljito močenje. Stena lahko vpije neverjetno veliko vode, zato jo je treba večkrat zmočiti, zadnjič tik pred nanosom novega ometa. Za popravilo več kvadratnih decimetrov poškodb je primerna malta sestave, ki je že priporočena za manjša popravila.

Sestava malte za večje poškodbe

Večje poškodbe pa lahko popravite samo z malto, sestavljeno iz enega dela cementa tipa 500, ene osmine gašenega apna in ene četrtine srednje finega peska. Uporabljajmo samo starejše gašeno apno ali gašeno apno v prahu, saj sveže gašeno apno sprošča pline, ki bodo delali manjše ali večje kraterje. Prav tako je treba apno dobro premešati, ker če v zidu ostanejo grudice apna, nastanejo razpoke.

Nanašanje ometa v plasteh

Če je globina poškodbe večja, je treba sanacijsko malto nanesti v več slojih. Debelina posameznih slojev ne sme biti večja od 0,5 cm. Malto nanašamo z gladilko, in sicer tako, da z roko delamo vrtljivo-metalne gibe od zapestja. Nato ga na hitro namažemo z majhno »perdo« in na koncu poravnamo.

Preden nanesemo novo plast, prejšnjo plast prečno in vzdolžno označimo z letvijo, v katero vstavimo žeblje v razmaku 5–8 cm. Na grobo podlago se bo bolje oprijel naslednji sloj ometa, ki ga lahko nanesemo šele, ko je prejšnji popolnoma suh. Včasih sušenje traja 10 dni.

Niveliranje in končna obdelava

Zadnjo plast nanesemo tako, da je rahlo izbočena glede na prvotno površino stene. Odvečen omet odstranimo z dolgo izravnalno letvijo, začenši od spodaj navzgor, na zgornjem delu pa ga odstranimo z izravnalno letvico. Zadnja plast ometa ne sme biti premokra, saj v tem primeru estrih ne izravna ometa, ampak ga nosi s seboj.

Tako pripravljeno plast na koncu izravnamo z izravnalno letvijo. Na zgornji sloj lahko dodamo tudi barvo ustrezne barve. Z malto popravljenih površin pred brušenjem ni treba vlažiti.

Če je površina, ki jo popravljamo z malto, večja, lahko več kvadratnih metrov, in je spodnja površina zelo gladka, je potrebno na prvi sloj z žeblji pritrditi žično mrežo iz tankih niti ali štukature. Žeblji naj bodo nameščeni tesno drug ob drugem, saj se sicer mreža ali trstika premakneta skupaj z malto in se ločita od zidu.

Robove popravimo tako, da na rob stene položimo eno ravno in gladko letev, ki bo “vodilo”. Letev naj bo tako dolga, da se tako zgoraj kot spodaj naslanja na obstoječi nepoškodovani del zidu. Pri nanašanju ometa vedno začnemo od spodaj navzgor, saj drugače svež in plastičen omet zlahka odpade. Pri brušenju pa ravno nasprotno, da barva ne uhaja na že obdelano površino.

Sorodne teme: lastnosti cementne malte in betona, vrste apna in apnenih malt, drugi izdelki za popravila in zaključne storitve.