Postopki oživljanja
Edini pravilen način umetnega dihanja je postopek »usta-na-nos-na-usta«. Za uporabo tega postopka je treba najprej namestiti bolnikovo glavo tako, da se čim bolj dvigneta brada in spodnja čeljust (sl. 1, 1. del). Iz bolnikovih ust je treba odstraniti nečistočo (blato ipd.), umetne zobe (proteze), pri tem pa paziti, da mu jezik ne zdrsne nazaj in ne zapre dihalnih poti.
Umetno dihanje izvajamo tako, da vdihnemo čim več svežega zraka in ga »pihnemo« v usta - nos bolnika (sl. 1, 2. del). Da bi se izognili okužbi, lahko na bolnikova usta položimo tanko robček. V zraku, ki ga izdihnemo, je še vedno dovolj kisika za poškodovanca. Hkrati z izvajanjem umetnega dihanja je treba v rahlem ritmu pritiskati na bolnikov prsni koš v okolici srca (paziti, da se ne zlomijo rebra!), da s stiskanjem krvi iz srca pomagamo krvnemu obtoku. Ko sprostimo prsni koš, se srce lahko ponovno napolni s krvjo in na ta način dosežemo umetno dihanje in delovanje srca. To je treba nadaljevati, dokler bolnik ne začne sam dihati in dokler mu srce ne začne delovati (sl. 1, 3. del), oziroma dokler ne pride zdravnik.
FOTOGRAFIJA 1
Zastrupitev z nejedkimi snovmi nastane zaradi zaužitja napačnih ali prekomernih količin zdravil, gob in živil, ki so okužena z bakterijami iz skupine paratifusa.
Če pride do takšne zastrupitve, je treba najprej in čim bolj nujno izprazniti bolnikov želodec in črevesje. Iz praznega želodca lahko tekočina v 10 m min. pride v črevesje, trdne snovi pa glede na kakovost in količino v 1-6 urah. Če je bolnik pri zavesti, mu je treba takoj dati približno dve žlici medicinskega oglja (dobite ga lahko v lekarnah; zmešano v kozarcu mineralne vode lahko tudi navadna voda). Nato je treba bolnika spodbuditi k bruhanju (s ščemenjem zgornje stene žrela z držajem žlice). Ne glede na to, ali je bruhanje uspelo, je po 3-4 m minutah bolniku treba ponovno dati 2 žlice medicinskega oglja z vodo. Vsekakor je treba poklicati zdravnika ali bolnika odpeljati v bolnišnico.
Zastrupitev z jedkimi (kaustičnimi) snovmi. Zastrupitev lahko nastane zaradi dveh vrst jedkih snovi: zaradi kislin ali lugov.
Pri lugih (kavstična soda, soda, lužna sol) se sluznica na ustnicah, jeziku, v ustih, požiralniku in želodcu odlušči v kosih, iztekajoča slina pa je navadno krvava in na otip spolzka. Ustnice in jezik otečejo, pojavijo se bolečine v žrelu, požiralniku in želodcu, krči in bruhanje. Poškodovancu zaradi luga je treba dati vodo z limono ali kisom (1-2 žlic kisa v 5 dl vode) ali 3%-ne borove vode, nato pa mleko ali 1-2 žlic namiznega, jedilnega olja.
Znaki zastrupitve s kislinami v ustih: razjedanje in opekline na sluznici (žveplova kislina povzroča črne, solna bele, dušikova kislina pa rumene opekline). Izhajajoča slina je na otip hrapava in ima kisel okus.
Bolnik ima hude bolečine v trebuhu, krče in bruha. Dati mu je treba mleko, olje ali beljakovine (jajca), vse razredčeno z malo vode. Nato mu dati 1-2 žličke praženega magnezija, razredčenega v pol kozarca vode, tako da ga popije v majhnih požirkih. Osebe, zastrupljene s kaustičnimi snovmi, je strogo prepovedano izzivati k bruhanju.
Pomembno! kadar je v tem, kar je bolnik izbruhal, kri, je nadaljnje izzivanje bruhanja prepovedano!
Prva pomoč v primeru električnega udara
Poškodovanca je treba odklopiti iz električnega kroga. Če je mogoče, električni vod takoj izključiti iz električnega kroga s stikalom, z odstranitvijo varovalke ali s pretrganjem voda. Prekinitev se sme izvesti samo z izoliranim orodjem, npr. s koščkom suhega lesa ali, v skrajnem primeru, s sekiro s suhim ročajem ali s kleščami z izoliranim ročajem.
V izjemnih primerih je treba napraviti kratek stik. Reševalec mora brezpogojno paziti na izolacijo svojih rok in nog, zato mora stopiti na desko brez žebljev, na suhe krpe ali na stol. Svojo roko mora zaščititi npr. z rokavom svojega plašča, s suhim robcem, z gumijastimi ali najlonskimi rokavicami.
Reševalec mora pod poškodovanca postaviti izolacijsko podlogo, npr. suhe deske ali leseno orodje brez kovinskih delov, suhe rute, PVC plošče. Najbolje je, če poškodovanec sam skoči in se hkrati osvobodi stika z elektriko, ali če reševalec poškodovanca dvigne tako, da je bil prej sam izoliran od tal. Poškodovanca smemo dotakniti samo, če je izolacija brezhibna. Prste poškodovanca je treba posamezno in previdno odstraniti od stika ter jih hkrati oviti s suho ruto ali drugo tkanino.
Če se je žica voda odvila okoli poškodovanca, je treba vod pretrgati z izoliranimi rokami in konec voda pod napetostjo pritrditi, da ne bi povzročil nadaljnjih nezgod.
Reševanje je seveda treba začeti takoj in brezpogojno, ponesrečenca ne smemo pustiti brez pomoči. Po prekinitvi električnega toka je treba poškodovanca položiti vodoravno, mu zrahljati obleko in mu zgornji del telesa popolnoma sleči, zagotoviti mu svetlobo in čist zrak. Glava poškodovanca ne sme viseti, temveč jo je treba nekoliko dvigniti in pod njo namestiti nekaj (npr. zložen plašč).
Če je poškodovanec v nezavestnem stanju, je treba brezpogojno poskusiti z oživljanjem.
Vmes je treba pregledati usta in nosnici poškodovanca, ali prepuščata zrak. Odstraniti je treba slino, ostanke jedi in protezo. Prepovedano je v usta vlivati tekočino. Če poškodovanec ne diha, je treba takoj začeti umetno dihanje. Oživljanje lahko pospešujemo z drgnjenjem podplatov, klistiranjem ali z izmeničnim polivanjem prsnega koša in trebuha s toplo oziroma hladno vodo, pri tem pa umetnega dihanja ne smemo prekiniti. Če poškodovanec pride k zavesti, ga moramo še naprej negovati in ga ne smemo pustiti samega. Dati mu je treba kakšno toplo pijačo (kavo, čaj, alkohol ipd.), vendar mora ostati v polsedečem položaju.
Po izkušnjah je mogoče lažje in lokalne poškodbe začasno pustiti ob strani (pozneje je treba zagotoviti zdravniško pomoč), le krvavečim poškodovancem je treba takoj nuditi zdravniško pomoč.
Žagovina, odrezki, prašni delci. Prah, drobec ali insekt iz očesa lahko odstranimo tako, da povlečemo spodnjo veko in obrišemo s čisto gazo ali robčkom. Če je predmet pod zgornjo veko, je treba zgornjo veko prijeti na sredini in jo potegniti naprej čez spodnjo veko, tako da trepalnice dotaknejo notranjo površino zgornje veke. Če nam na ta način tujega predmeta ne uspe odstraniti, ne smemo več poskušati, temveč je treba poškodovano oko zvezati in poiskati zdravniško pomoč.
Tujek, ki je zašel v nosnico, moramo poskusiti odstraniti tako, da drugo nosnico zamašimo in močno pihnemo skozi nos. Če nam na ta način ne uspe, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Odstranjevanje tujkov, ki so prišli v uho, je treba prepustiti zdravniku, ker si lahko pri poskusu odstranitve poškodujemo bobnič. Če je v uho prišla kakšna žuželka, je treba v uho (v ležečem položaju) vliti eno (majhno) žličko olja, stopljenega masla ali vode in ga držati 10-15 m minut.
Tuje telo, ki je zašlo v sapnik, poskusimo odstraniti tako, da poškodovancu naročimo, naj globoko vdihne, mi pa ga počasi udarjamo po hrbtu med lopaticama. Če predmet, ki se je zataknil v sapniku, ni oster, je treba poškodovancu dati vodo, nato sredico kruha (mečo) in kašaste jedi. V takih primerih je prepovedano dajati sredstva za čiščenje. Potreben je zdravniški nadzor.
Trn, ki je zašel pod noht, smemo poskusiti izvleči samo takrat, če je del, ki štrli ven, dovolj dolg, da ga lahko primemo s pinceto ali robčkom. Če je izvlek uspel, je treba pustiti, da rana nekoliko zakrvavi, nato pa jo namazati z jodom in dati povoj.
Prevoz poškodovanca
Prenos poškodovanca ni lahka naloga; za to so potrebni strokovnost, previdnost in ustrezna telesna moč. Nestrokoven prenos poškodovancu poveča bolečine in poslabša stanje.
Najprej je treba ugotoviti, ali je bolnik v takšnem stanju, da ga je mogoče odpeljati, in mogoče ga je odpeljati tedaj, če mu je bila po pravilih prve pomoči nudena pomoč. Pred odpeljavo je treba zmanjšati krvavitev, rano prevezati in zlomljene okončine imobilizirati.
Če je pot do bolnišnice daljša, je treba poškodovanca, če je mogoče, osvežiti s čajem ali kavo. Dajanje alkohola (konjaka ipd.) je treba izogibati. Med prevozom je treba poškodovanca stalno nadzorovati in opazovati, in če se povoj ali imobilizacijska obveza zrahlja, jo je treba takoj popraviti. Če pride do izgube zavesti ali oslabitve delovanja srca, je treba uporabiti ustrezne metode oživljanja.
Način prevoza je vedno odvisen od vrste poškodbe in od števila reševalcev ter od vrste razpoložljivih sredstev za prevoz.
Dvigovanje in prijemanje bolnika je treba izvesti premišljeno, mirno in zbrano. Treba se je izogibati vsakemu sunku. Oblačila poškodovanca ne smejo biti zmečkana, in ko ga dvigujemo, ga moramo dvigovati s tiste strani, ki ni poškodovana.
Odprema brez pomožnih sredstev
Odpeljevanje samo z enim reševalcem. Če se poškodovanec lahko giblje, ga mora reševalec prijeti od zadaj in mu tako pomagati. Če ne more hoditi ali je v nezavestnem stanju, ga je treba odpeljati tako, da reševalec poklekne ob njem, eno roko položi pod pazduho, z drugo pa ga prime pod kolenom, ga dvigne in odnese.
Odpremanje z dvema reševalcema. Poškodovancu, ki lahko hodi, je treba pomagati z obeh strani. Če ne more hoditi, vendar je pri zavesti, se mora držati reševalcev, ki ga nosijo. Poškodovanca v nezavestnem stanju je treba prepeljati tako, da ga močnejši reševalec prime pod pazduho in čez prsni koš sklene roke, drugi pa se postavi med noge poškodovanca in ga podpira pod koleni. Hkrati ga morata dvigniti in odnesti.
Odprema s pomožnimi sredstvi
Prenos z nosili. Poškodovanca je treba previdno položiti na nosila v ležečem položaju. Za to sta potrebni dve osebi, v primeru zloma spodnjih okončin pa tri osebe. Reševalci naj stojijo na eni strani poškodovanca, ga hkrati dvignejo in položijo na nosila.
Dviganje, premikanje, zaustavljanje in spuščanje nosil morajo izvajati vsi reševalci hkrati, vendar ne smejo hkrati stopati, ker bi prišlo do sunkov nosil. Če je treba bolnika prevažati dlje časa, je dobro na obeh straneh nosil privezati po en pas, ki si ga bodo reševalci dali na ramena.
Nošenje poškodovanca s pripomočki. Če pri roki nimamo nosil, lahko z improvizacijo naredimo pripomoček za nošenje. Po potrebi lahko poškodovanca položimo na lestev, na sneta vratna krila, na mizo in ga tako prenašamo. To isto lahko naredimo z odejo ali šotorskim krilom. Pripravljene nosilke lahko izdelamo tudi iz dveh vreč enake širine tako, da skozi spodnja roba namestimo dve letvi ustrezne dolžine. Če nosil ni, lahko nezavestnega bolnika prenašamo tudi na stolu. Reševalci naj se postavijo na dve strani bolnika, primejo spodnji del in naslon stola ter ga tako nosijo.
Vsebina priporočene škatle prve pomoči:
Paket povojev, srednji
št. 2
Paket zavojev, velik
št. 2
Povoj za povezovanje, 10 х 5 m
št. 2
Sterilna gazna kompresa 1/2 m
št. 2
Bombažna vata, 25 g
iz paketa 2
Ploska gaza, razrezana 6 x 6 cm
v paketu 1
Povoj za zaustavljanje krvi
v paketu 1
Hanzaplast, 4 cm × 1 m
v paketu 1
Škarje
kos. 1
Zaščita za škarje iz platnene vreče
kos. 1
Ampule z jodom
kos. 12
Amonijeva kičica
kos. 3
Zvezek za zapiske (40 listov)
kos. 1
Priročnik za prvo pomoč
kos. 1