Tudi pri najprevidnejšem delu se lahko zgodi, da si z dletom poškodujemo roko, da pri delu s kemikalijami vdihnemo strupen plin ali da pri montažnih delih pademo z lestve.
Najpogostejše nezgode in previdnostni ukrepi
Opekline. Nevarna mesta, opravila in sredstva: kuhinja, pralnica, kopalnica; topljenje maščob, varjenje; likalniki, peči, pokvarjeni grelniki, električni kuhalniki. Posebej vnetljivi materiali: bencin, eter, alkohol, terpentin, zlasti kot sredstva za čiščenje in sredstva za uničevanje insektov.
Previdnostni ukrepi: ne smemo kopičiti odpadkov, časopisnega papirja, krp; pepela ne smemo puščati v lesenem zabojčku ali košari; na štedilnikih in pečeh je treba kuhalne posode namestiti tako, da njihovi ročaji niso obrnjeni proti ognjišču; z vnetljivimi čistili ravnati zelo previdno; ognja ali odprtega plamena ne smemo pustiti brez nadzora.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom, dimom. Likanje z likalnikom na oglje, peč s pomanjkljivim izgorevanjem ali peč, zaprta prezgodaj, neustrezni dimniki.
Previdnostni ukrepi: dimnike in štedilnike je treba stalno nadzorovati in čistiti; z likalniki na oglje likati ob odprtem oknu; v postelji se ne sme kaditi; če avtomobil parkiramo v garaži, jo je treba nato za nekaj časa pustiti odprto.
Zastrupitev s plini, eksplozija plina. Pomanjkljivosti plinovoda mestnega plina. nepravilno ravnanje z grelniki vode (bojlerji), okvarjeni ali nezaprti ventili. Tri vrste nevarnosti: eksplozija, požar, zastrupitev s plini.
Najnevarnejša sestavina svetilnega plina je ogljikov monoksid. Znaki zastrupitve so: bledica, glavobol, slabost, vrtoglavica, omrtvelost okončin, bruhanje, driska, zaspanost, občasni mišični krči, nezavest. Nazadnje lahko zaradi ohromelosti dihalnih organov nastopi smrt.
Če zastrupitev nastaja postopoma, v daljšem obdobju časa (npr. če plin v stanovanju počasi in stalno tli), so znaki: značilna bledo modrikasto siva barva obraza, oslabelost mišic, utrujenost, živčni krči, tresenje ust, rok in nog, nezavest (zlasti pri vstajanju), slabljenje čutila za sluh in vid, negotova hoja, zmanjšanje spomina in zmožnosti koncentracije, vznemirjenost in zmanjšanje volje.
Previdnostni ukrepi: če zaznamo vonj po plinu, je treba takoj odpreti vrata in okna, prostor dalj časa zračiti, ne smemo prižgati vžigalice, prepovedano je vključiti električno razsvetljavo; plinski ventil je treba povsem zapreti; za plinske vode ne smemo uporabljati gumijaste cevi brez vložka iz tkanine; tesnosti plinskih napeljav ne smemo preverjati z odprtim plamenom, samo z milnico!
Če plinski bojler (avtogejzir) ne vžge, je treba takoj zapreti pipo za toplo vodo in počakati najmanj 10 m minut, da izhlapi vsa izpuščena količina plina. Po tem je treba najprej prižgati vžigalni plamen in šele nato odpreti pipo za toplo vodo.
Zgorevanje plinskega plamena je treba stalno nadzirati. Če je plamen rumenkaste barve z dolgimi in zbledelimi robovi, je zgorevanje nepopolno. Naprave z nepopolnim zgorevanjem se ne sme uporabljati. Produkte zgorevanja plinskih štedilnikov je treba odvajati skozi dimnik. Kjer to ni rešeno, je treba veliko pozornost nameniti prezračevanju.
Električni udar. Okvarjeni vodi, gospodinjski aparati, orodje, neizolirani vodi, obrabljena stikala, vtiči, grla; zlasti v kuhinji, kopalnici, pralnici in kleti; prenosne svetilke, neustrezna popravila okvarjenih varovalk (npr. z žico).
Previdnostni ukrepi: odstraniti je treba vse prosto viseče električne vode; ne smemo uporabljati slabih in neizoliranih stikal ter pribora; vsako okvaro je treba takoj odpraviti; stikal in vodov ne smemo popravljati z mokrimi rokami!
Splošni previdnostni ukrepi v domači delavnici
Delavnica, stroji, delovna sredstva in zaščitna sredstva morajo biti ustrezni, trajni in brezhibni.
Tla morajo biti gladka, vendar ne drseča, v dobrem stanju in primerna za vzdrževanje čistoče.
Delovno mesto mora biti prostorno, osvetljeno, s prostim prostorom najmanj 80 cm širine.
Uporabljajmo le take lestve, ki imajo pravilne in močne stopnice ter so bile pred uporabo preizkušene! Enokrilne lestve je treba zavarovati proti zdrsu. Dvokrilne je treba zavarovati s tečaji ali verigami, da se ne odpirajo. Pri delu na višini je obvezna uporaba varnostnega pasu.
Električne naprave izdelovati in uporabljati samo v skladu z veljavnimi standardi in predpisi.
Naravna in umetna osvetlitev morata biti zadostni in praktično brez senc na delovnem mestu in na rokah, hkrati pa ne smeta biti bleščeči.
Delovna obleka - zlasti ob nevarnih strojih - mora biti ustrezna. Ne sme se nositi široka obleka z deli, ki prosto vise; niso dovoljeni predpasniki, šali in kravate. Lase je treba zaščititi s kapo.
Uporabljati je treba zaščitna očala in maske, če obstaja nevarnost ostružkov, iskric in kapljic jedkih tekočin. Proti močni svetlobi je treba uporabljati tudi predpisana temna očala.
Vnetljive in eksplozivne pline, pare ter prah je treba odstraniti z močnimi ekshaustorji. Če so v prostoru vnetljivi ali eksplozivni plini, pare ali prah, se ne sme uporabljati segrevanje ali osvetlitev z odprtim plamenom. Prav tako se v takih prostorih ne smejo nahajati motorji z notranjim zgorevanjem ali brusilni stroji. Prezračevanju takih prostorov je treba posvetiti posebno pozornost. Če obstajajo sredstva in naprave (ročne) za gašenje požara, morajo biti vedno brezhibni, njihovo uporabo pa je treba občasno vaditi.
Prepovedano je kopičiti samozapiralne snovi, iverne plošče in mastne krpe!
Na gibljive dele strojev je treba namestiti takšne zaščite, ki bodo izključile tudi naključno možnost medsebojnega stika teh delov.
Prva pomoč po nezgodi
Zaustavljanje zunanje krvavitve. Najpomembneje je zapreti poškodovane arterije in rano zaščititi pred okužbo z ustreznim povojem (sl. 1). Z rane se ne smejo odstranjevati ostanki krvi, niti rane polivati in izpirati s tekočinami. Dobro nameščen povoj zmanjšuje bolečine ponesrečenca. Človek z zunanjo krvavitvijo naj sede ali leže, del telesa, ki krvavi, pa mu je treba dvigniti. Potrebni materiali za prvo pomoč so: sterilne gaze, vata in povoji. Če je rana ali njena okolica umazana s prahom, blatom ali drugimi kužnimi snovmi, moramo rano obrisati s sterilno gazo (ali sprati z vodikovim peroksidom), mesto okoli rane pa tanko namazati z 5%-nim jodom (če joda ni, pa z alkoholom ali kolonjsko vodo).
Treba je razlikovati krvavenje kapilar, nosilnih žil in glavnih arterij (pulznih žil).
Manjše kapilarno krvavenje zaustavimo z navadnim pokrivnim povojem (sl.1, 1. del). Večje krvavenje zaustavimo s kompresijskim povojem. Na rano položimo sterilno gazo, na gazo pa vato. Nato oblikujemo »tampon«, gazo ali vato, ovito v gazo in zloženo v obliko krogle (velikosti oreha, jajca ali pesti, odvisno od velikosti rane), ga položimo na vato in vse skupaj nekoliko bolj trdno povežemo. (Neposredno na rano ne smemo položiti vate!) Če kri pronica, povoja ne smemo odstraniti, temveč moramo nad njim namestiti nov povoj! Za povijanje ran so najprimernejši t. i. prvi povoji, ki so sestavljeni iz sterilne gaze (v obliki blazinice) in sterilnega povoja. Krvavitev velikih žil okončin zaustavimo z namestitvijo podveze nad rano (sl. 1, 2. del).
Poškodbo arterije prepoznamo po tem, da kri izteka v močnem curku in je zelo svetlo rdeče barve. Pri poškodbi podpornih žil kri, odvisno od velikosti rane, izteka iz rane v curku ali pa le rahlo curi. V obeh primerih lahko krvavitev zaustavimo le s povojem. Krvavitev okončin je lažje zaustaviti, če krvaveči del dvignemo (sl. 1, 3. del) in ga trdno povijemo, pri čemer povijamo od konca proti telesu. Ta postopek je zlasti potreben, če je poškodovanec izgubil veliko krvi, saj bomo na ta način vzpostavili normalen krvni tlak. Pritiskalni povoj je pri krvavitvi arterije treba namestiti med srce in poškodovano mesto, pri krvavitvi podpornih žil pa na delu okončine proti prstom. Preden rano povijemo, je treba poškodovani del nekoliko dvigniti, ker se bo tako krvavitev zmanjšala. Za zaustavitev krvavitve s prevezo sta najprimernejša: širok gumijast trak ali gumijasta cev. Pomembno pravilo je, da prevezo uporabimo samo takrat, ko krvavitve nismo uspeli zaustaviti s pokrivnim ali tlačnim povojem. Poleg tega je zelo pomembno tudi to, da preveze ne smemo pustiti več kot 1-1,1/4 ure na nogi ali roki, ker bodo omrtvičile. (To pomeni, da je potrebna hitra zdravniška intervencija ali pa je treba poškodovanca takoj odpeljati v bolnišnico.) Pri zelo hudi krvavitvi je treba poskusiti krvavitev ustaviti s pritiskanjem s prsti (slika 1, 4. del), pri poškodbi arterije med srcem in poškodovanim mestom, pri podpornih žilah pa proti obrobju. Krvavitev arterije na vratu je mogoče do prihoda zdravnika zaustaviti samo s pritiskanjem s prsti. Bolniku, ki je izgubil veliko krvi, če je pri zavesti in nima dražljaja za bruhanje, je treba dati kavo ali čaj in opraviti klistir z mlačno raztopino kuhinjske soli.
FOTOGRAFIJA 1
Zaustavitev krvavitve iz nosu. Bolnika je treba namestiti v sedeč položaj, glavo mu nagniti nazaj in s palcem pritiskati hrustanec nosu v trajanju od 10-15 m min. Če na ta način krvavitve ne uspemo ustaviti, je treba nosni odprtini napolniti s čisto gazo ali vato, glavo skloniti naprej in v tem položaju počakati, da se krvavitev ustavi.
Opekline. Osebi, kateri se je vnelo oblačilo, je treba namestiti debelo odejo ali plašč in jo politi z vodo. Na rano zaradi opekline je treba položiti gazo ali mehko tkanino, namočeno v mastno ali oljno kremo, nato pa povoj. Opečenih mest ne smemo dotikati s prsti ali s kakršnimi koli predmeti, (preboditi mehur ipd.), dokler ne pride zdravnik.
Pri opeklinah z močnimi kislinami je treba kislino obrisati, mesto takoj sprati z vodo, nanj položiti z mastjo prepojeno gazo in povoj.
Kontuzija. Mesto kontuzije je boleče, oteklo in rdeče. Če je koža poškodovana in odrgnjena, jo je treba na tanko namazati z alkoholom ali jodom in namestiti povoj.
Izvin. Poškodba vezivnih trakov, ki utrjujejo in ščitijo sklepe, je povezana z bolečinami, vendar ne tako hudimi kot pri izpahu. Prva pomoč: počitek in hladni obkladki.
Izpah. Nepravilen položaj koncev kosti v sklepih po poškodbi spremljajo hude bolečine. Oblika sklepa se spremeni in poškodovanec se ne more gibati. Laična oseba ne sme poskušati naravnati izpahnjenega sklepa, ker bo s tem samo povečala nevšečnost. Poškodovanca je treba namestiti v miren položaj in poklicati zdravnika. Če se izpahnjen sklep hitro naravna, bo bolnik hitreje ozdravel.
Poškodbe kosti. Zlom kosti je prekinitev kontinuitete kosti. Bolesnik ne more premikati poškodovanega dela telesa, ne more stati, na primer, na zlomljeni nogi. Zlom kosti je lahko različno hud: razpoka, z odlomljenimi drobnimi deli, odlom ali razpoka in, končno, odprti zlom. Med vsemi poškodbami je najtežji odprti zlom, ki v sebi skriva tudi nevarnost okužbe. Zato se na poškodovano mesto položi sterilna gaza. Če ugotovimo, ali obstaja sum, da gre za zlom kosti, in če lahko hitro zagotovimo zdravniško pomoč, je najbolje, da bolnika položimo v ležeč položaj in počakamo zdravnika. Če pa je treba bolnika nositi, moramo imobilizirati poškodovano nogo (sl.2). Slačenje bolnikove obleke je treba začeti na strani, kjer ni poškodbe (oblačenje v obratnem vrstnem redu). Obleko je treba na šivih razparati, pri čemer pazimo, da poškodovanega dela telesa po nepotrebnem ne premikamo. Imobilizacija roke se opravi tako, da roko pritrdimo ob prsni koš. To je mogoče tudi brez vezave (sl. 2, 1. del). ali z obvezo, oziroma platnenim robcem (sl. 2, 2. del). Pri zlomu noge poškodovano nogo pritrdimo k nepoškodovani. Če nismo prepričani, da gre za zlom (lahko je tudi izpah), je treba vseeno ravnati, kot da gre za zlom. Zlomljeno kost je treba imobilizirati skupaj z dvema sosednjima sklepoma: zlomljeno roko skupaj z zapestnim sklepom in komolcem; zlomljeno nogo skupaj s kolenom in gležnjem (sl. 2, 3. del). Sredstva za imobilizacijo so lahko palica, močnejša deščica ali kak raven predmet. Vsa ta sredstva je treba predhodno oviti v kakšno tkanino.
POSNETEK 2
Zlomljeni ud je treba do prve pomoči podpreti na neko ravno površino (sl. 2, 4. del).
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom lahko nastane: zaradi neustreznih ali nepravilno zaprtih peči; v garaži zaradi avtomobilov; pri tlenju plina (neustrezni vodi, ventili, nepravilno gorenje plamena ipd.). Začetni znaki zastrupitve: glavobol, omotica, slabost, občutek siljenja na bruhanje. Kasneje nastopi tolikšna stopnja oslabelosti, da bolnik ne more hoditi in kljub temu, da je pri zavesti, ne more pobegniti. Dihanje je sprva pospešeno, pozneje pa se poškodovanec začne dušiti in dihanje postane bolj umirjeno. Poškodovanega je treba takoj odnesti na zrak (tudi prostor prezračiti); če je pri zavesti, mu je treba reči, naj globoko diha, in če lahko požira, mu dati močno kavo ali čaj. Če je v nezavestnem stanju, je treba uporabiti umetno dihanje.
Zastrupitev z ogljikovim dioksidom. To je v bistvu zadušitev zaradi pomanjkanja kisika. Nastane v globokih kleteh pri vrenju vina, v kanalizacijskih ceveh in pri spuščanju v stare vodnjake. Reševalec mora ob vstopu v take prostore imeti zaščitna sredstva (oskrbo s kisikom), če pa takih sredstev nima, si mora okoli pasu zavezati močno vrv, katere konec držijo tisti zunaj prostora, pri vstopu mora globoko vdihniti in poskušati ponesrečenca rešiti oziroma ga odnesti ven brez dihanja.