Tudi pri najbolj previdnem delu se lahko zgodi, da si z dletom poškodujemo roko, da pri delu s kemikalijami vdihnemo strupen plin ali da pri montažnih delih pademo z lestve.
Najpogostejše nezgode in previdnostni ukrepi
Opekline. Nevarna mesta, dela in sredstva: kuhinja, pralnica, kopalnica; taljenje maščob, varjenje; likalniki, peči, pokvarjeni grelniki, kuhalniki. Posebej lahko vnetljivi materiali: bencin, eter, alkohol, terpentin, zlasti kot čistilna sredstva in sredstva za uničevanje žuželk.
Previdnostni ukrepi: ne smemo kopičiti odpadkov, časopisnega papirja, krp; pepela ne smemo puščati v lesenem zaboju ali košu; na štedilnike in peči je treba posode za kuhanje postaviti tako, da njihovi ročaji niso obrnjeni proti prostoru; z gorljivimi čistili ravnati zelo previdno; ognja ali odprtega plamena ne smemo pustiti brez nadzora.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom, dimom. Likanje z likalnikom na oglje, peč z nepravilnim izgorevanjem ali peč, zaprta prezgodaj, okvarjeni dimniki.
Preventívne opatrenia: komíny a sporáky treba neustále kontrolovať a čistiť; s uhlíkovými žehličkami žehliť pri otvorenom okne; nesmie sa fajčiť v posteli; ak zaparkujeme auto v garáži, treba ju potom istý čas nechať otvorenú.
Otrava plynmi, výbuch plynu. Nedostatky potrubia svietiplynu. nesprávne zaobchádzanie s ohrievačmi vody (bojlermi), chybné alebo neuzavreté ventily. Tri druhy nebezpečenstva: výbuch, požiar, otrava plynmi.
Najnevarnejša sestavina svetlečega plina je ogljikov monoksid. Znaki zastrupitve so: bledica, glavobol, slabost, omotica, odrevenelost udov, bruhanje, driska, zaspanost, občasni mišični krči, nezavest. Nazadnje lahko zaradi ohromitve dihalnih organov nastopi smrt.
Ak otrava nastáva postupne, počas dlhšieho časového obdobia (napr. ak plyn v byte pomaly a stále uniká), príznaky sú: charakteristická bledá modrosivá farba tváre, slabosť svalov, únava, nervové trasenie, chvenie úst, rúk a nôh, bezvedomie (najmä pri vstávaní), oslabenie sluchu a zraku, neistá chôdza, zníženie pamäti a schopnosti sústredenia, nepokoj a zníženie vôle.
Previdnostni ukrepi: če zaznamo vonj plina, je treba takoj odpreti vrata in okna, prostor dalj časa prezračiti, ne smemo prižgati vžigalice, prepovedano je vključiti električno razsvetljavo; ventil za plin je treba popolnoma zapreti; gumijaste cevi za plinske vode ne smemo uporabljati brez vložka iz tkanine; tesnjenosti plinskih napeljav ne smemo preverjati z odprtim plamenom, temveč samo z milnico!
Ak plynový bojler (autogejzír) nechce zapáliť, treba okamžite zatvoriť ventil na teplú vodu a počkať najmenej 10 m minút, kým sa neodparí celé množstvo uniknutého plynu. Potom treba najprv zapáliť zapaľovací plameň a až následne otvoriť ventil na teplú vodu.
Spaľovanie plynového plameňa treba neustále kontrolovať. Ak je plameň žltkastej farby s dlhými a vyblednutými kontúrami, spaľovanie je neúplné. Prístroj s neúplným spaľovaním sa nesmie používať. Produkty spaľovania plynových sporákov treba odvádzať cez komín. Tam, kde to nie je vyriešené, treba venovať veľkú pozornosť vetraniu.
Električni udar. Okvarjene napeljave, gospodinjski aparati, orodje, neizolirani vodi, obrabljena stikala, vtiči, grla; zlasti v kuhinji, kopalnici, pralnici in kleti; prenosne svetilke, nepravilna popravila okvarjenih varovalk (npr. z žico).
Previdnostni ukrepi: odstraniti je treba vse prosto viseče električne vodnike; ne smemo uporabljati šibkih in neizoliranih stikal ter pribora; vsako okvaro je treba takoj odpraviti; stikal in vodnikov ne smemo popravljati z mokrimi rokami!
Splošni previdnostni ukrepi v domači delavnici
Dielňa, stroje, pracovné prostriedky a ochranné prostriedky majú byť primerané, trvácne a v poriadku.
Tla morajo biti gladka, vendar ne spolzka, v dobrem stanju in primerna za vzdrževanje čistoče.
Pracovisko má byť priestranné, osvetlené, s voľným priestorom najmenej 80 cm šírky.
Používajme len také rebríky, ktoré majú správne a pevné priečky a ktoré boli pred použitím odskúšané! Jednoramenné rebríky treba zabezpečiť proti pošmyknutiu. Dvojramenné treba zaistiť pántmi alebo reťazami, aby sa neotvárali. Pri práci vo výške treba bezpodmienečne používať bezpečnostný pás.
Električne naprave izdelovati in uporabljati samo v skladu z veljavnimi standardi in predpisi.
Prírodné aj umelé osvetlenie má byť dostatočné a prakticky bez tieňov na pracovisku a na rukách, a zároveň nesmie byť ani oslňujúce.
Delovna obleka - zlasti v bližini nevarnih strojev - mora biti primerna. Ne sme se nositi širokih oblačil z deli, ki prosto visijo; predpasniki, šali in kravate niso dovoljeni. Lase je treba zaščititi s kapo.
Treba používať ochranné okuliare a masky, ak hrozí nebezpečenstvo triesok, iskier a kvapiek leptavých kvapalín. Proti silnému svetlu treba používať aj predpísané tmavé okuliare.
Vnetljive in eksplozivne pline, pare ter prah je treba odstraniti z močnimi izsesovalnimi napravami. Če so v prostoru vnetljivi ali eksplozivni plini, pare ali prah, se ne sme uporabljati ogrevanje ali razsvetljava z odprtim plamenom. Prav tako se v takih prostorih ne smejo namestiti motorji z notranjim zgorevanjem ali brusilni stroji. Prezračevanju takih prostorov je treba posvetiti posebno pozornost. Če so na voljo sredstva in naprave (ročni) za gašenje požara, morajo biti vedno brezhibni, njihovo uporabo pa je treba občasno vaditi.
Prepovedano je kopičiti samovnetljive snovi, iverne plošče in mastne krpe!
Na gibljive dele strojev je treba namestiti takšne zaščite, ki bodo izključile tudi naključno možnost medsebojnega dotika teh delov.
Prvá pomoc po úraze
Zaustavljanje zunanje krvavitve. Najpomembnejše je zapreti poškodovane arterije in rano zaščititi pred okužbo z ustreznim povojem (sl. 1). Z rane se ne sme odstranjevati ostankov krvi niti rane polivati in izpirati s tekočinami. Dobro nameščen povoj zmanjšuje bolečine poškodovanca. Človek z zunanjo krvavitvijo naj se usede ali uleže, del telesa, ki krvavi, pa naj dvigne. Potrebni materiali za prvo pomoč so: sterilne gaze, vata in povoji. Če je rana ali njena okolica umazana s prahom, blatom ali drugimi kužnimi snovmi, moramo rano obrisati s sterilno gazo (ali sprati z vodikovim peroksidom), mesto okoli rane pa na tanko namazati z 5%-nim jodom (če joda ni, pa z alkoholom ali kolonjsko vodo).
Treba razlikovati krvavenje kapilar, podpornih žil in glavnih arterij (žile utripovnice).
Menšie krvácanie z kapilár sa zastaví jednoduchým krycím obväzom (obr. 1, 1. časť). Väčšie krvácanie sa zastaví kompresným obväzom. Na ranu sa položí sterilná gáza a na gázu vata. Potom sa vytvorí »tampon«, teda gáza alebo vata obalená v gáze a zložená do tvaru gule (veľkosti orecha, vajca alebo päste, podľa veľkosti rany), ktorý sa položí na vatu a všetko sa potom ovinie o niečo pevnejšie. (Priamo na ranu sa vata nesmie položiť!) Ak krv presakuje, obväz sa nemá sňať, ale nad neho sa má položiť nový obväz! Na obväzovanie rán sú najvhodnejšie tzv. prvé obväzy, ktoré sa skladajú zo sterilnej gázy (vo forme vankúšika) a sterilného obväzu. Krvácanie z veľkých ciev končatín sa zastavuje priložením škrtidla nad ranou (obr. 1, 2. časť).
Poškodbo arterije lahko prepoznamo po tem, da kri brizga v močnem curku in je zelo živo rdeče barve. Pri poškodbi žil, ki oskrbujejo telo, kri iz rane glede na velikost rane izteka v curku ali pa samo rahlo kaplja. V obeh primerih lahko krvavitev ustavimo samo s povijanjem. Krvavitev okončin je lažje ustaviti, če krvaveči del dvignemo (sl. 1, 3. del) in ga tesno povijemo, pri čemer povijamo od konca proti telesu. Ta postopek je še posebej potreben, če je poškodovanec izgubil veliko krvi, saj bomo na ta način vzpostavili normalen krvni tlak. Stiskalni povoj je treba pri krvavitvi arterije namestiti med srce in poškodovano mesto, pri krvavitvi žil, ki oskrbujejo telo, pa na delu okončine proti prstom. Preden rano povijemo, je treba poškodovani del nekoliko dvigniti, ker se bo tako krvavitev zmanjšala. Za zaustavljanje krvavitve je najprimernejši preveza: širok gumijast trak ali gumijasta cev. Pomembno pravilo je, da prevezo uporabimo le takrat, ko krvavitve nismo uspeli ustaviti z obveznim ali kompresijskim povojem. Poleg tega je zelo pomembno tudi to, da preveze ne smemo pustiti več kot 1-1,1/4 ure na nogi ali roki, ker bosta odreveneli. (To pomeni, da je potreben hiter zdravniški poseg ali pa je treba poškodovanca takoj odpeljati v bolnišnico). Pri zelo hudi krvavitvi je treba poskusiti kri ustaviti s pritiskanjem s prsti (slika 1, 4. del), pri poškodbi arterije med srcem in poškodovanim mestom, pri poškodbi žil, ki oskrbujejo telo, pa proti periferiji. Krvavitev arterije na vratu lahko do prihoda zdravnika ustavimo samo s pritiskanjem s prsti. Bolniku, ki je izgubil veliko krvi, če je pri zavesti in nima nagona po bruhanju, je treba dati kavo ali čaj in opraviti klistir z mlačno raztopino kuhinjske soli.
OBRÁZOK 1
Zaustavljanje krvavitve iz nosu. Boleznika je treba namestiti v sedeči položaj, glavo mu nagniti nazaj in s palcem pritiskati nosni hrustanec v trajanju od 10-15 min. Če na ta način krvavitve ne uspemo ustaviti, je treba nosnici napolniti s čisto gazo ali vatko, glavo nagniti naprej in v tem položaju počakati, da krvavitev preneha.
Popáleniny. Na osobu, ktorej sa zapálilo oblečenie, treba položiť hrubú prikrývku alebo kabát a zaliať ju vodou. Na ranu od popáleniny treba položiť gázu alebo mäkkú látku namočenú do mastného alebo olejového krému a potom obviazať. Popálené miesta netreba dotýkať prstami ani nijakými predmetmi, (prepichnúť pľuzgier a pod.) kým nepríde lekár.
Pri opeklinah z močnimi kislinami je treba kislino obrisati, mesto takoj sprati z vodo, nanj položiti gazo, namočeno z mazilom, in obvezati.
Kontuzija. Mesto kontuzije je boleče, oteklo in rdeče. Če je koža poškodovana in odrgnjena, jo je treba tanko namazati z alkoholom ali jodom in namestiti povoj.
Izvin. Poškodba sklepnih vezi, ki pritrdijo in ščitijo sklepe, je spremljana z bolečinami, vendar ne tako močnimi kot pri izpahu. Prva pomoč: mirovanje in hladni obkladki.
Vykĺbenie. Nesprávne postavenie koncov kostí v kĺboch po úraze je sprevádzané veľkými bolesťami. Tvar kĺbu sa mení a zranený sa nemôže pohybovať. Laik sa nesmie pokúšať nastaviť vykĺbený kĺb, pretože tým by len zvýšil utrpenie. Zraneného treba uložiť do pokojovej polohy a zavolať lekára. Ak sa vykĺbený kĺb rýchlo nastaví, pacient sa skôr uzdraví.
Poškodbe kosti. Zlom kosti je prekinitev kontinuitete kosti. Bolnik ne more premikati poškodovanega dela telesa, ne more stopiti, na primer, na zlomljeno nogo. Zlom kosti je lahko različne stopnje: razpoka, z odlomljenimi drobnimi deli, odlom ali razpoka in, nazadnje, odprti zlom. Med vsemi poškodbami je najtežji odprti zlom, ki v sebi skriva tudi nevarnost okužbe. Zato se na poškodovano mesto položi sterilna gaza. Če ugotovimo ali obstaja sum, da gre za zlom kosti, in če lahko hitro zagotovimo zdravniško pomoč, je najbolje, da bolnika namestimo v ležeč položaj in počakamo zdravnika. Če pa je treba bolnika prenašati, moramo poškodovano nogo imobilizirati (sl. 2). Slačenje bolnika je treba začeti na strani, kjer ni poškodbe (oblačenje v obratnem zaporedju). Oblačilo je treba na šivih razparati, pri tem pa paziti, da poškodovanega dela telesa ne premikamo po nepotrebnem. Imobilizacija roke se opravi tako, da roko pritrdimo ob prsni koš. To je mogoče tudi brez vezanja (sl. 2, 1. del), ali s povojem oziroma s platnenim robcem (sl. 2, 2. del). Pri zlomu noge poškodovano nogo pritrdimo k nepoškodovani. Če nismo prepričani, da gre za zlom (lahko je tudi izpah), moramo vendarle ravnati, kot da gre za zlom. Zlomljeno kost je treba imobilizirati skupaj z dvema sosednjima sklepoma: zlomljeno roko skupaj z zapestnim sklepom in komolcem; zlomljeno nogo skupaj s kolenom in gležnjem (sl. 2, 3. del). Sredstva za imobilizacijo so lahko palica, močnejša letva ali kakšen raven predmet. Vsa ta sredstva je treba predhodno oviti v neko tkanino.
OBRÁZOK 2
Zlomljeni ud je treba do prve pomoči nasloniti na neko ravno površino (sl. 2, 4. del).
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom lahko nastane: od okvarjenih ali nepravilno zaprtih peči; v garaži zaradi avtomobilov; pri tlenju plina (okvarjeni vodi, ventili, nepravilno gorenje plamena ipd.). Začetni znaki zastrupitve: glavobol, omotica, slabost, siljenje na bruhanje. Kasneje nastopi tolikšna stopnja oslabelosti, da bolnik ne more hoditi in kljub temu, da je pri zavesti, ne more pobegniti. Dihanje je najprej pospešeno, pozneje pa se poškodovanec začne dušiti in dihanje postane bolj plitvo. Poškodovanca je treba takoj odnesti na svež zrak (in prostor tudi prezračiti), če je pri zavesti, mu je treba reči, naj globoko diha, in če lahko požira, mu dati močno kavo ali čaj. Če je v nezavestnem stanju, je treba uporabiti umetno dihanje.
Zastrupitev z ogljikovim dioksidom. To je v resnici zadušitev zaradi pomanjkanja kisika. Nastane v globokih kleteh pri vrenju vina, v kanalizacijskih ceveh in pri spuščanju v stare vodnjake. Reševalec mora imeti zaščitna sredstva (oskrbo s kisikom) pri vstopu v te prostore ali, če teh sredstev nima, mora si okoli pasu privezati močno vrv, katere konec držijo tisti zunaj prostora, pri vstopu globoko vdihniti in skušati ponesrečenca rešiti oziroma ga izvleči brez dihanja.