Zelo priljubljene so vikend-hišice, predvsem tiste, ki so izdelane iz lesa. Vendar je cena teh hišic zelo visoka. Visoke cene je mogoče ublažiti z izdelavo elementov po načelu »naredi sam«.

Výrobu stavebných prvkov treba začať dimenzovaním prvkov. Pri tom treba okrem ľahkej manipulácie zohľadniť aj racionálne využitie existujúcich materiálov. Dôležité je tiež dbať na to, aby pri výrobe mohol jeden človek prvky premiestňovať a dvaja ich transportovať. Rozmery majú byť v súlade so stavebným modulom 30 cm, t. j. rozmery majú byť celé násobky čísla 30, ako napr. 1,20 m, 90 cm, 2,10 cm. Tento princíp platí aj pre dvere, okná a pod. Práce začíname výrobou rámov prvkov. Treba zostaviť zoznam potrebného materiálu s rozmermi a údaje usporiadať v tabuľke. Podľa možnosti treba vyhotoviť výkres čo najväčšieho počtu prvkov v mierke 1:1. K dĺžkovým rozmerom treba pripočítať dĺžky na zviazanie a presahy. Zvislé nosníky rámových prvkov na okrajoch pripevňujeme čapmi, a stredné krátkymi kolíkmi (obr. 1).

pripevnenie zvislých nosičov

OBRÁZOK 1

Material okvirja je rezana jelovina, prereza 50x50 - 25x50 mm, dolžina pa je odvisna od trdnosti obložnega materiala in velikosti panelov. Glavni deli elementov zgradbe so okvirji. Prečne letve imajo vlogo ojačitve, zato je njihova uporaba odvisna od trdnosti obložnega materiala in velikosti elementov. Te letve se vgrajujejo s kratkimi čepi in lepljenjem, da se glavni nosilec ne bi oslabil. Če je uporabljeni obložni material tanek, je treba izdelati tudi diagonalna ojačenja. Mesta oken in vrat je treba že pri montaži oblikovati z navpičnimi in vodoravnimi nosilci, pri čemer je treba upoštevati priključne mere.

Obklad

Gotove okvire lahko obložimo na štiri načine: zunaj z oblimi deskami, znotraj s ploščami iz lesnih vlaken; zunaj in znotraj s ploščami iz lesnih vlaken; zunaj z lamperijo, znotraj pa s ploščami iz iverne plošče ter nazadnje kombinirano (z deskami, ploščami iz lesnih vlaken, ivernimi ploščami in lamperijo). Iverno ploščo in storitveno rezanje po meri lahko naročite na strani Uslužno sečenje iverice

Kombinacija z deskami in ploščami. Za zunanjo oblogo je primerna trgovska kakovost oblih desk. Deske se polagajo vodoravno, od spodaj navzgor, in se pritrjujejo z žeblji na okvir. Robovi desk, ki prihajajo drug ob drugega, se oblikujejo s preklopom ali v obliki skodel. Vedeti je treba, da so oble deske stožčaste, tj. po vsej dolžini niso enako široke, in da se zaradi lokastih letnic zlahka deformirajo. Vzporedno obdelavo stranic desk je treba začeti na ožjem koncu. Obdelavo stranskih robov za spoje desk lahko izvedemo z nagnjeno krožno žago (sl. 1).

Paziti je treba pri zabijanju žebljev, ker so deske na robovih tanke in hitro počijo. Ne priporočamo uporabe desk, s katerih ni bila odstranjena skorja, čeprav jih je mogoče občasno kupiti tudi v trgovinah. Za notranjo oblogo je treba uporabljati plošče iz lesenih vlaken (lesonit).

Posamezne elemente stavbe je mogoče med seboj pritrditi s čepi ter notranjimi in zunanjimi prekrivnimi letvicami. Robove plošč je treba nadaljevati brez reže, na mestu spoja pa je treba na levo stran materiala prilepiti prekrivni trak iz istega materiala. Širina traku mora biti desetkrat večja od debeline.

Kombinácia doska-doska. Mnoho rokov skúseností preukázalo trvácnosť dosky z drevných vlákien. Použitie týchto dosiek je všestranné a sú podstatne lacnejšie než preglejky. Nesmie sa však zabudnúť na výstužné rebrá, ktoré okrem spevnenia rámu zabraňujú deformácii dosky. Nesmeme ponechať väčšie časti bez výstuže, pretože skôr či neskôr dôjde k deformácii a tá bude kaziť vzhľad rovnej plochy.

Plošče se pritrdijo z lepljenjem. Predpogoj za dobro oprijemanje lepila je čista površina. Hrapavo stran plošče je treba na mestih lepljenja dodatno hrapaviti z žično krtačo ali jekleno pločevino. Pritrjevanja z žeblji ne priporočamo, ker se lahko glavica žeblja zaradi premikanja in deformacije plošče zrahlja ter povzroči rjave madeže. Med lepljenjem, dokler se lepilo veže, je treba oblogo pritrditi z žebeljskimi podložkami, izdelanimi iz odrezkov plošč.

Sodobna lepila so zelo zanesljiva, vendar je po potrebi bolje uporabljati lesne vijake z bruniranimi ali s kadmijem prevlečenimi glavami, pa tudi medeninaste. (Bruniranje: vijak je treba segreti do spremembe barve in ga nato potopiti v olje; po jemanju iz olja ga nad žerjavico ali plinskim plamenom pustimo, da olje zgori. To ponavljamo, dokler vijak v suhem stanju ne dobi sijoče črne barve. Pozor! To opravilo je zelo nevarno, ker lahko povzroči požar ali nesreče, zato ga je dovoljeno izvajati le v ustrezno opremljenih delavnicah).

Elementi, obloženi z lesonitnimi ploščami, se prav tako pritrjujejo z zatiči. (Stopenjsko oblikovanje obloge s temi ploščami je težko izvedljivo.) Če na zunanji strani pritrdimo močne preklopne letvice z vijaki (60x25 mm), potem pri ravnih stikih notranjih sten ni potrebnega še enega preklopa. Elemente po premazu z lanenim firnežem barvamo, zunaj z oljno barvo, znotraj pa z lakom.

Kombinacija ivernih plošč in lamperije. Za notranjo oblogo se uporabljajo plošče iz ivernih plošč, za zunanjo pa t. i. lamperija (obloga iz skobljanega in utorjenega jelovega lesa) s posnetimi robovi na spoju.

Dosky na obklad z lambrie sa ukladajú bezprostredne vedľa seba, pripevňujú sa zvisle pod materiál latovania. Na miestach spojov sa laty zasúvajú jedna do druhej a tak sa prekrývajú. Tak zvonku, ako aj zvnútra zostávajú drevené povrchy rovné, osobitné laty na prekrývanie nie sú potrebné, iba hore a dole sú nevyhnutné ukončovacie laty, ktoré sú uložené vodorovne a pripevnené skrutkami. Toto riešenie je najtrvácnejšie. Tepelná a vzdušná izolácia tohto riešenia zodpovedá stene z tehál hrubej 12 cm. Vzduchový priestor rámu ďalej zvyšuje a zlepšuje izolačný účinok. Pri skladaní prvkov sa zadná drážkovaná lata osadzuje až pri montáži, z hornej strany, na svoje miesto.

Kombinirano rešitev. Ta rešitev je v resnici kombinacija do zdaj opisanih treh elementov. Severna in severozahodna stran zgradbe, ki sta najbolj izpostavljeni atmosferskim vplivom, je treba obložiti s ploščami iz iverne plošče. Na teh straneh ni treba vgrajevati vrat in oken. Da bi z notranje strani dobili ravne povezane površine elementov, jih je treba obložiti s ploščami iz lesnih vlaken. Na zunanjo stran, ki je obrnjena proti vrtu, ki je najbolj zaščitena in jo največ uporabljamo - kjer je večina odprtin (vrata, okna) - je treba namestiti lamperijo. Vendar je dekorativna in ukrivljena deska.

Na ravne in povezane notranje površine zidu, kjer se namešča pohištvo, je treba za oblogo uporabiti vlaknasto ploščo. Na notranji zid vhodnih vrat je najbolje namestiti lamperijo, ker se nanjo najlažje montirajo police, obešalniki ipd. Zelo >>elegantna<< in dekorativna rešitev je, če so obloge stranskih zidov gladke, obloge vhodnega in nasprotnega zidu pa iz lamperije.

Prvým krokom na ochranu zhotovených prvkov je nanesenie základného ochranného náteru z ohriateho a zriedeného ľanového fermežu. Náter sa nanáša len na povrchy, ktoré boli predtým očistené od prachu a nečistôt a obrúsené. Základný náter môže byť aj nejaké mastné riedidlo. Ohrev môžeme bezpečne vykonať tak, že zohrejeme jednu čistú tehlu a o niečo ďalej od sporáka na túto tehlu položíme materiál na základný náter v nejakej plechovej nádobe.

Po popolnem sušenju je treba površine znova obrusiti in nanje nanesti lak (ali barvo za zunanjo površino v želenem tonu.) Uporaba laka zaradi bleščanja ni vedno ugodna, zlasti na notranjih ravnih stenskih površinah. Na lamperiji pa bo prav lak dal najbolj dekorativen učinek. Za ravno notranjo steno priporočamo uporabo barve v nežnem pastelnem tonu. Gladke stene je mogoče obložiti tudi s tapetami. Na površine lahko sami nalepimo tudi kakovostne samolepilne tapete.

Mechanizmy na zatváranie dverí a okien

Oblikovanje mest za vrata in okna smo že opisali. Položaj teh lahko določimo po želji. Dimenzije nekaterih mehanizmov za zapiranje odprtin, ki jih je mogoče dobiti v trgovinah, so naslednje:

Višina: od 60 сm do 240 сm (stopenjsko po 30 cm)

Šírka: od 60 cm do 180 cm (stupňovito po 30 cm)

Výhodou týchto uzáverov je, že sa dajú ľahko osadiť aj do pomerne tenkých prvkov. Po ich upevnení a fixácii stačí osadiť len preklápacie lišty a sú už pripravené na používanie. Okná sú jednokrídlové, ale s dvojitým zasklením. Vstupné dvere sú s dvojitými stenami a vybavené priezorom. Niekoľko rozmerov dverí, resp. okien:

okno 60 х 120 cm

ležeče okno 120 x  60 cm

veliko okno 120 x 120 cm

Vstupné dvere 85х202,5 cm (s bezpečnostným zámkom, obkladom z hnedej drevovláknitej dosky z vnútornej strany a z vonkajšej strany s dekoratívnym obkladom z borovice, s priezorom a dekoratívnou lištou.)

Dvere do kúpeľne, do kuchyne a prípadne aj do predsiene s rozmermi 60х202,5 cm (s obkladom z vláknitej dosky, plné dvere s obložkou.

Strešná konštrukcia

Za poenostavitev izdelave in povečanje trdnosti strešne konstrukcije iz jelovine ne priporočamo rešitev s čepi. Treba je izrezati kakovosten material v dolžine, ki ustrezajo razponu, narediti potrebne utore in čepke ter jih na nasprotni strani od spoja povezati z žeblji in koščkom deske (z gostimi vlakni) ali z ostanki vlaknenih plošč (sl. 2) Nekaj žebljev mora biti prehodnih. Naklon strehe za salonit je 20-25°. Na stranske zidove in na strešno konstrukcijo je treba narediti utor 0,5 cm za pritrditev. Strešne nosilce med seboj pritrjujemo z letvami, ki hkrati služijo tudi za pritrjevanje salonita, na stranske zidove pa z metalnimi ploščami. Po pokritju strehe je treba obložiti tudi spodnjo stran nadstreška.

Spoji in nosilci lesene strešne konstrukcije

OBRÁZOK 2

Strop

Za notranjo oblogo stropa priporočamo vlakneno ploščo, za toplotno izolacijo pa tanko plast trstike nad njo. Vlakneno ploščo pritrdimo s spodnje strani z lesnimi vijaki, podstrešni prostor pa obložimo s plastjo trstike debeline 5 cm. Trstiko, proti podstrešju, je treba obložiti s cementnim perlitnim ometom. (Po ometanju stropa ni dovoljeno obremenjevati!) Po tem se lahko pristopi k oblaganju strehe. Pomembno! Leseno konstrukcijo je treba impregnirati za zaščito pred požarom in glivami.

Izolácia

Izolacija med notranjim in zunanjim zidom lesenih hišic je navadno nek izolacijski material in zračni sloj. Takšne izolacije so enake izolaciji opečnega zidu debeline 25 cm. Izolacijska sposobnost elementov, izdelanih po načelu »naredi sam«, ustreza opečnemu zidu debeline 12 cm. To se lahko še poveča s posebno izolacijo med obložnimi ploščami elementov (sl. 3 in 4).

toplotna izolacija

OBRÁZOK 3

tepelná izolácia

Obrázok 4

Perlitni omet z mavcem - izdelan na mestu vgradnje - debeline 3 cm ustreza toplotni izolaciji opečne stene debeline 10 cm. Takšen omet se pripravi tako, da se v 20 litrov redkega apnenega mleka vmeša približno enaka količina perlitske moke in meša, dokler masa ne doseže gostote malte. Za utrjevanje je treba tik pred uporabo dodati 1,5 m zajemalke mavca. Razmerje mešanja je takrat dobro, če perlitni omet v suhem stanju ob udarcu zazveni, vendar je vanj še vedno mogoče vtisniti prst. Če dodamo preveč mavca, se toplotna izolacija zmanjša. Kot polnila pridejo v poštev odpadki izolacijskih materialov, odpadki penastih materialov in odpadki plute. Razmerje mešanja je 1 : 1.

Bez ohľadu na to, ktoré riešenie prijmeme, izolácia sa má umiestniť na vnútorný povrch vonkajšej steny, pretože »chlpatý« povrch steny zabezpečuje lepšie podmienky priľnutia a spojenia. Izolačnú vrstvu treba naniesť na ležiaci prvok ešte pred osadením vnútorného obkladu. Treba venovať pozornosť tomu, aby povrchy, na ktoré neskôr dosadne vnútorný obklad, zostali čisté. Hotový izolačný materiál treba vyliať z vedra, pretože sa tak bude povrch na lepenie menej znečisťovať. Materiál sa zarovná hladidlom. Nie je povinné stopercentné vyplnenie medzery, môže zostať aj vzduchová vrstva. Vnútorný obklad možno osadiť na svoje miesto až po úplnom vyschnutí izolačného materiálu. Klince smieme zatĺkať iba vtedy, ak sme sa presvedčili, že je izolačný materiál úplne spojený s opačnou stranou. Po izolácii možno prvky prepravovať iba v ležiacej polohe (vonkajšia strana nadol) (obr. 3 a 4)

Pergola (venec)

Pergola je priljubljen prostor v vrtu z veliko sence in zraka. Izdelamo jo lahko iz več vrst materialov. Najbolj ustreza estetskim zahtevam vrta kombinacija železa in desk. Tudi material stebrov je lahko različen: jeklena cev, cev iz eternita, naravni kamen ali les. Grede je mogoče izdelati iz lesa ali iz profilnega železa. Prečne letvice so vedno izdelane iz lesa. Pergola, izdelana v celoti iz lesa, je zelo draga, poleg tega pa zaradi izdelave, spojev in vozlišč zahteva tudi določeno strokovno znanje. Treba jo je skrbno sestaviti, da se voda ne zbira na posameznih mestih in da ne pride do prezgodnjega gnitja nosilne konstrukcije.

Lesena pergola z vrtnim pohištvom

V nadaljevanju bomo opisali izdelavo pergole z železnimi nosilnimi elementi in lesenimi letvicami (sl. 5)

Pergola z železnimi nosilci in lesenimi letvami

OBRÁZOK 5

Prvi korak je izdelava železne nosilne konstrukcije. Nosilni stebri se izdelajo iz U-nosilcev 80 x 45 x 6 mm. Razdalja med nosilnimi stebri mora biti 60 cm. Pergole pa se pritrjujejo z varjenimi profili, in sicer spodaj s ploščatim železom dimenzij 25 x 5 mm, zgoraj pa z U-profilom dimenzij 80 х 6 mm. Pari stebrov morajo biti med seboj oddaljeni 3 m, število parov pa je odvisno od želene dolžine pergole. Zaradi lastne teže in zaradi pritiska vetra je treba nosilne stebre postaviti v skrbno izdelane betonske temelje oznake B 70, dimenzij 120 x 70 x 60cm. Višina stebrov nad nivojem terena naj bo 2,4 m, pod nivojem pa 0,6 m.

Nosilci, na katere se polagajo letve, so izdelani iz U-profilov dimenzij 50 x 38 х 5 mm. Na te je treba privariti dvojne L-profile dimenzij 50 x 50 x 5 mm z osnim razmakom 40 cm in medsebojno razdaljo para L-profilov 45 mm. Ti pari L-profilov nosijo zgornjo mrežo pergole, sestavljeno iz lesenih letev (po možnosti iz hrastovine) dimenzij 18 x 4,5 x 180 cm, ki je pritrjena na razmiku 40 cm z vijaki М8 x 100 z maticami. Železne dele je treba premazati z dvojnim temeljnim premazom iz minija, prekrivno črno barvo in lakom. Lesene površine je prav tako treba premazati z brezbarvnim lakom (za čolne).

Pergolo je mogoče postaviti na vrtu ali nekje samostojno, lahko pa jo po potrebi postavimo tudi ob stavbi. Položaj pergole je treba tako določiti, da lahko ob določenem delu dneva služi kot prostor za počitek v senci, v drugem pa na soncu. Pomembno je tudi, da iz pergole zagotovimo pogled na najlepše dele vrta. Pergola na vrtu deluje kot vertikalni element in zato lahko tudi omejuje določene dele prostora. Pergola, ki je priključena stavbi, pravzaprav razširja in prevzema funkcije notranjih prostorov, ker jo od pomladi do jeseni lahko uporabljamo tako rekoč za družinsko

dnevno sobo pod jasnim nebom.

Površino pod pergolo je priporočljivo obložiti s trdo oblogo iz kamnitih ali betonskih plošč. Pergola je namreč razvita oblika opore, ki se gradi za vzpenjavke in predstavlja senčen hodnik za počitek v zelenju.

Ognjišče na vrtu

Posebej priljubljeno mesto v poletnih večerih v vrtovih počitniških hišic, pa tudi v večjih vrtovih mestnih družinskih stavb, je vrtno ognjišče. Glede na to, da je mogoče zgraditi več vrst ognjišč, bomo nekaj izmed njih opisali.

ognjišče

Ohnisko pri stene (pri stene oplotenia) sa buduje tak, že nahrádza oplotenie terasy a predstavuje oporný múr z prírodného kameňa. Sporák sa stavia z kameňa alebo prípadne z tehál a komín treba vybudovať z oceľového plechu hrúbky približne 1mm. Plech treba kvôli ochrane proti hrdzi natrieť olejom a nad plameňom nechať olej vypáliť. Výška komína má byť väčšia než výška oporného múru a z oboch strán musíme umiestniť plechy na odklon dymu. Kamennú plochu bezprostredne pod plameňom treba vybudovať tak, aby bola pórovitá, aby umožnila prúdenie vzduchu aj zo spodnej strany. Do plochy nad plameňom treba zabudovať háky na zavesenie kotlíka.

Podporni zid bomo bolje izkoristili in bo precej lepši, če na daljšem, prostem delu zgradimo odprtino za cvetje. Vendar pa lahko na tem mestu zgradimo tudi prostor za plamen ali pa z namestitvijo kakšnega ravnega kamna (če je preveč hrapav, ga je treba izravnati z betonom) dobimo del v obliki mize (sl. 6, 1. del).

izdelava ognjišča

OBRÁZOK 6

To rešitev lahko uporabimo na mestih, ki so povsem ločena od zgradbe, vezano na kamnito ograjo ali park.

Prosto ognjišče s kovinskimi deli

Základná konštrukcia voľného ohniska s kovovými časťami je stojan z L-profilu rozmerov 30/30 mm. Na nosnú konštrukciu - ktorá sa zostavuje nitmi, skrutkami alebo zváraním - treba osadiť exhauster na odvádzanie dymových plynov z oceľových plechov alebo eternitu. Nosná konštrukcia, resp. nohy, sa ukladajú rozkročené do betónových blokov, ktoré sa zhotovujú na mieste alebo sa dodatočne ukladajú na zem. Treba dávať pozor na to, aby plameň nedosiahol na eternit, lebo praskne. Kovové plechy treba na ochranu natrieť olejovou farbou. Odporúča sa tieto plechy počas zimy demontovať.

Na dno nosilne konstrukcije se namesti ognjena rešetka, nad njo pa rešetka za pečenje. Če v nogah izvrtamo luknje na različnih višinah, bomo lahko nastavljali višino rešetke oziroma žara (sl. 7).

Nastavljanje višine rešetke in roštilja

OBRÁZOK 7

Voľné ohnisko z vopred vyrobených prvkov

Takéto prvky sa najľahšie vyrábajú z betónových prvkov. Jednoduchšie sa môžu vyrobiť a zostaviť z akýchkoľvek prvkov, podľa možnosti z pórobetónu so škvárou. Ak sú len dočasne zhotovené, stačí, ak ich opatrne postavíme jeden na druhý, alebo ich prípadne spojíme drôtom. Na hornú plochu ohniska – ktoré je bez poklopu a pripomína skrinku – treba umiestniť hustú mriežku a zo spodnej strany nechať otvor na vzduch. Ak chceme aj gril, treba osadiť ešte jednu mriežku v polovici výšky ohniska. V prvom prípade je oheň nad mriežkou, a v druhom medzi dvoma mriežkami, pričom nad ohňom sa nachádza gril. Samozrejme, vo výške plamenej mriežky treba nechať otvor na prikladanie paliva. Zmenšením dolného otvoru na vzduch možno regulovať horenie (obr. 6, 2. časť).

Priporočljivo je izdelati tudi poseben šablon za izdelavo elementov ognjišča. V te šablone se vlije žlindrni beton in po nabijanju se dobijo gotovi elementi. S polaganjem teh elementov preprosto enega na drugega je mogoče sestaviti prosto ognjišče.

In za konec še nekaj nasvetov:

Nad ognjiščem ne sme biti listavcev. V bližini ognjišča ne sme biti vnetljivih snovi. Prav tako se je treba oddaljiti od stavbe in gozda. Po kurjenju, preden zapustimo ognjišče, je treba preveriti, ali je v zgorevalnem prostoru še žerjavica, in šele če smo sprejeli vse varnostne ukrepe, smemo ognjišče zapustiti. Drva, ki so ostala v zgorevalnem prostoru, bodo zagotovo ostala suha do naslednjega kurjenja.

Vedľa ohniska možno vytvoriť pekné sedenia a chodník z dlaždíc z farebného betónu. Sedenie možno využiť pre jedno menšie ohnisko (obr. 8).

výroba ohniska zo sedadla

OBRÁZOK 8