Beton je gradbeni material, s katerim je lahko delati, ker je zelo »ubogljiv« in uporaben za različna gospodinjska dela ter za dela na vrtu. Iz betona lahko izdelamo ograjo, vrtno klop, vrtno pot, teraso in podobno, lahko pa ga tudi barvamo.
Temeljne osnove betoniranja
Beton je umetni gradbeni material, sestavljen iz treh glavnih delov: agregata, cementa in vode. Med naravnimi agregati se uporabljajo rečni ali rudniški prod, oziroma peščeni prod, redkeje pa zdrobljen kamen ali kamnu podoben trden material.
Umetni dodatni materiali so: kotlovska žlindra, žlindra iz visokih peči, perlit in ekspandirana glina. Pomembno je, da imajo dodatni materiali približno enako velikost zrn, kar se zagotavlja s presejanjem.
Vezivni material betona je cement. Po klasifikaciji trdnosti (večje številke označujejo boljšo kakovost) se uporablja cement oznake 300, 400 in 500. Za mešanje se lahko uporabi tako komunalna voda kot tudi rečna in jezerska voda, vendar brez kemikalij, ki so škodljive za cement (kalcij, magnezij, sladkorji, sulfati mineralnih voda), s pH-vrednostjo ne manjšo od 6 in ne večjo od 8,5.) Betonu se lahko po potrebi dodajo tudi sredstva proti zmrzovanju, za pospeševanje vezanja, za barvanje ipd. Sredstvi proti zmrzovanju sta kalcijev klorid in sredstvo z imenom Tricosal S III. To sta hkrati tudi sredstva za pospeševanje vezanja. Obe sredstvi se lahko uporabljata samo po navedenih navodilih, ker vplivata na končno trdnost betona in napadata betonsko železo. Večja količina teh sredstev lahko povzroči kemično razpadanje betona. (Količina kalcijevega klorida je lahko največ 3% količine cementa pri betonu brez armature, pri armiranem betonu pa 1,5%). Vezanje se pospešuje s sredstvom Tricosal Normal.
Za barvanje betona se lahko uporabljajo oksidna ali manganova barvila, ki so odporna na kemične vplive cementa. Betona nikakor ni treba barvati po vsej debelini sloja. Barva se le zunanji, prekrivni sloj.
Količina materiala za izdelavo betona je odvisna od kakovosti betona. Za beton, ki služi kot osnova ali kot polnilo, ustreza kakovost B 70. Za 1 m3 betona je potrebno 1,1-1,3 m3 dodatnega materiala, 150 kg cementa 400 in približno 130 litrov vode. Kakovost betona za armiranobetonske konstrukcije mora biti najmanj B 140. Za to kakovost betona je prav tako potrebno 1,1-1,3 m3 gramoza, 210 kg cementa in 120 litrov vode.
Pred mešanjem betona je treba dodatni material presejati tako, da se v en obrok doda samo material enakih velikosti zrn. Temu materialu je treba še v suhem stanju dodati presejan cement brez grudic, pred dolivanjem vode pa je treba zmes najmanj trikrat premešati z lopato (najbolje jo je mešati na kakšni jekleni plošči ali deskah): Med ponovljenima dvema premetoma zmesi gramoza in cementa z lopato je treba z majhne višine dodati potrebno količino vode s pomočjo vedra s pršilko (da voda ne bi izprala cementa). Po končanem mešanju mora biti vlažnost betona enaka vlažnosti zemlje. (Pozor! Na videz suh beton se še sam od sebe navlaži!).
Zrahljano in mokro podlago ter nečistoče z mesta, kjer želimo uporabiti beton, je treba odstraniti, površine, ki bodo prišle v stik z betonom, pa navlažiti. Betona se ne sme spuščati z višine ali metati. Če se vliva v opaž, ga je treba dobro zbiti. Za hišna dela je najboljša ročna metoda zbijanja. Potisnjak za beton je mogoče izdelati iz palice kvadratnega ali krožnega preseka, teže 10-17 kg, z ročajem dolžine 1,2 m. Zbijanje mora biti neprekinjeno in paziti je treba, da ne ostanejo deli, ki niso zbiti. Debelejše strukture betona je treba zbiti približno vsakih 20 cm. Bolj plastične betone, zlasti za armiranobetonske konstrukcije, je mogoče zbijati tudi tako, da se železna koničasta palica premera 20–30 mm zabadava v beton, dokler se na površini ne ustvari gost plast, podobna ometu.
Vgrajeni beton mora biti najmanj dva dni stalno vlažen, zato ga je treba občasno polivati z vodo ali prekriti z vlažnim pregrinjalom. Beton je treba zaščititi pred vremenskimi vplivi, tresljaji, močnim soncem, vetrom in različnimi kemičnimi vplivi. Vsi ti vplivi so škodljivi za proces vezanja betona, s tem pa tudi za trdnost betona.
Izdelava betona v barvi
Pri izdelavi barvnega betona se betonu dodajajo ustrezni pigmenti in barvila.
Iz česa - koliko?
Z dodatkom barv se v vsakem primeru zmanjša trdnost betona, zato je treba biti previden in barvo dodajati le zmerno. Dodana barva nikakor ne sme preseči 10% težnostnega dela cementa. Pogosto dobljeni ton je odvisen od količine dodane barve (npr. z dodatkom 6% železovooksidno rumene dobimo močno rumeno, z dodatkom količine 2% pa kremno barvo). Z mešanjem več tonov je mogoče dobiti tudi nove različice. Tako se npr. z dodatkom 4% železovooksidno rdeče in 4% železovooksidno rumene dobi močna rdeča, opečnata barva. Z mešanjem tonov železovooksidno rumene in kromovooksidno zelene dobimo zelo lep odtenek zelene barve. Če se namesto kromovooksidno zelene barve meša ultramarin, bo beton turkizno moder. Z dodatkom majhne količine črne se vsi toni do določene mere zadušijo.
Barva, ki jo dodajamo betonu, mora imeti dobro prekrivno moč in moč barvanja (da z dodatkom majhne količine barve dobimo enakomeren ton). Najboljši so organski in nekateri sintetični pigmenti. Nekaj količinskih podatkov: za eno vrečo cementa je potrebno 1,5-4,5 kg barve. Z dodatkom 1 kg barve cementu za prekrivni sloj debeline 1 črn (npr. za pločnik) dobimo obarvan beton za prekrivanje približno 1m2 površine.
Najpogosteje uporabljana barvila
Boksitno rdeča je mleta snov, ki vsebuje okoli 20% železovega oksida. Odpornost te barve proti vremenskim vplivom, svetlobi in temperaturi je enaka odpornosti železovega minija, vendar ima manjšo barvalno moč.
Kobaltno modra je umetno anorgansko barvilo, ki vsebuje kobaltov in aluminijev oksid. Svetlejši odtenek te barve je cerulejsko modra, ki vsebuje kositrov oksid. Zaradi majhne prekrivne moči in učinka barvanja jo je treba dodajati betonu v večjih količinah, kar lahko povzroči razpoke. Lahko se vmeša v barvila, ki so odporna na atmosferske vplive, na svetlobo in na temperaturo ter se vežejo s cementom.
Zeleni kromov oksid je umetna anorganska barva. Odporen je na svetlobo, na atmosferske vplive, na temperaturo, na kisline in baze. Uporaben je s cementnim vezivom in ga je mogoče mešati z vsemi pigmenti. Ima odlično prekrivnost in barvno moč.
Manganova rjava je umetna anorganska barva, ki vsebuje 20% manganovega oksida. Odporna je na svetlobo in atmosferske vplive ter se lahko uporablja z vsemi veznimi sredstvi, vendar bo mešanje s pigmenti, ki vsebujejo žveplo, dalo črn ton.
Manganova črna je zmleta naravna anorganska snov (zemeljska barva) z vsebnostjo železovega in manganovega oksida. Odporna je na apno in cement, na šibke kisline, na svetlobo in na atmosferske vplive. Ima odlično prekrivno moč in dobro prenaša tudi temperaturne vplive.
Oker rumena je naravna anorganska barva. Odtenek te barve se spreminja od svetlo rumene pa vse do rjave in izdeluje se v številnih niansah. Vsebuje hidrat železovega oksida (Fe203 - Н2О) in mangan. Železov oksid ji daje rdeč, mangan pa rjav ton. Odporna je na svetlobo in atmosferske vplive, slabo pa je odporna na kisline in na temperaturo.
Smaragdno zelena (Guignetova zelena) je hidrat kromovega oksida. Ima nekoliko bolj ognjen ton kot kromov oksid in tudi večjo temperaturno obstojnost.
Španska rdeča je naravno anorgansko barvilo, ki se pridobiva z razpadanjem hematita (rdeče železove rude). Vsebuje 80-90% železovega oksida. Ima odlično prekrivno in barvno moč, odporna je na svetlobo, na atmosferske vplive, na temperaturo in se lahko meša z vsemi vezivnimi sredstvi.
Ultramarin modra je umetna anorganska barva, ki vsebuje natrijev in aluminijev silikat z vsebnostjo žvepla. Odporna je na svetlobo in temperaturo, vendar ni odporna proti atmosferskim vplivom, ker jo napadajo dimni plini iz zraka. Ne sme se mešati s pigmenti, ki vsebujejo svinec, baker, kobalt in železo. Meša se lahko z materiali, ki se vežejo z vodnim steklom, apnom ali cementom. Na površinah včasih povzroča madeže. Za barvanje cementne malte se lahko uporablja le čist ultramarin.
Ultramarinsko zelena. Ultramarinsko modra ima v prvi fazi proizvodnega procesa zelenkast ton in se v tej obliki prav tako prodaja. Lastnosti ultramarinsko zelene so približno enake kot pri modri, vendar sta njena barvna moč in odpornost proti svetlobi manjši.
Umbra (žametno rjava) je naravno anorgansko barvilo z vsebnostjo železovega in manganovega oksida. Je edino rjavo zemeljsko barvilo. Odporno je na vremenske vplive, na svetlobo in ima srednjo temperaturno obstojnost. Lahko se meša z vsemi vezivnimi materiali in pigmenti.
Železni minij (rdeči železov oksid, železov pirit) je naravno anorgansko barvilo, ki vsebuje 75% železovega oksida (Fe203). Je zemeljska barva, vendar ga je mogoče dobiti tudi s praženjem železove rude in gline. Odporen je na atmosferske vplive, svetlobo, temperaturo in šibke kisline. Pogosto se uporablja in ima odlično prekrivno moč.
Črni železov oksid je umetna anorganska snov z vsebnostjo fero - (feri-oksida) (Fe304). Uporabna je za barve s cementnimi vezivi, odporna je na vremenske vplive, svetlobo, temperaturo in vplive šibkih kislin. Ima modrikasto črno barvo in dobro pokrivnost.
Rumeni železov oksid (marsova rumena, oksidni oker ipd.) je umetno proizvedena okerna zemeljska barvila. Njihove lastnosti so identične.
Pri pripravi betona je zelo pomembno, da se barva čim bolje premeša in tudi v primeru, če se nanaša samo v zadnji plasti, da se takoj nanese na osnovno plast in utrdi. Pomembno je tudi, da se opaž premaže s parafinskim oljem, da se ga lažje odstrani. Za izdelavo tlakovcev je mogoče odlično šablono narediti s pomočjo nekaj aluminijastih trakov, upognjenih v obliki črke L, širine 10 cm, debeline 1-2 mm in določene dolžine, ki jih je mogoče v želeni obliki pritrditi z žeblji na neko osnovno desko.
Treba je upoštevati, da je barvni ton po sušenju precej svetlejši, zato je priporočljivo najprej narediti kak vzorec tona.
Ograja iz betona
Okrasna ograja je izdelana iz betonskih elementov, ki se postavljajo na podlago iz dveh vrst opeke in med opečne stebre. Elementi se izdelujejo v šablonah. Podlaga in okvir šablone sta izdelana iz skobljane deske. Dva diagonalno nasprotna roba šablone se med seboj pritrdita klinasto, po potrebi z žeblji ali vijaki; tretji je pritrjen z zglobnimi tečaji, v četrtega pa je treba namestiti po dva vijaka s kolutasto glavo enega pod drugim (sl. 1, 1 del). V srednjo leseno kocko in v spodnji del lesenih vložkov (4 kosov v obliki črke L) je treba namestiti lesene čepke, v spodnjo desko pa izvrtati ustrezne odprtine za sestavljanje čepkov: Ko se izdelujejo betonski elementi, je treba najprej lesene vložke namestiti na njihova mesta, zapreti šablono in jo pritrditi z zatičem (lesenim čepom), nameščenim v kolutasto glavo vijakov. Nato je treba šablono napolniti z betonom, ki je mešan iz drobnega gramoza in cementa znamke 300. Če je beton na pol vezan, je treba šablono razstaviti, odstraniti vložke in nadaljevati izdelavo naslednjega elementa.
Če smo izdelali že dovolj betonskih elementov, lahko začnemo z izdelavo ograje. Na betonsko podlago ali po možnosti na podlago iz kamna postavimo dva reda opeke in >>dvignimo<< stebre.
FOTOGRAFIJA 1
Betonske elemente je treba vstaviti v cementno malto, da se bolje vežejo in so trdnejši. Zaradi večje trdnosti ograje je treba betonske elemente »vezati« na opečne stebre. Nad vrsto elementov je treba v stebre zabiti koščke močne žice, upognjene v obliki črke U, nato pa jih nad vrsto elementov povezati z žico. Na ta način bo zagotovljena zadostna trdnost (sl. 1, 2. del).
Pri zidanju moramo že od druge vrste uporabljati vodno tehtnico in svinčnico, ker neenakomerno zidan zid daje zelo slab estetski vtis, predstavlja potencialno nevarnost za nezgode in ima krajšo življenjsko dobo.
Fuge med elementi je treba zapolniti z malto nasprotne barve in jih skrbno poravnati. Ko se doseže ustrezna višina, je treba vrh elementov in stebrov prekriti z betonskimi ploščami. Pri polaganju betonskih plošč ne smemo varčevati s cementno malto, saj lahko v nasprotnem primeru plošče zlahka padejo.
Dekorativna betonska ograja je trajna in lepa. Seveda je mogoče izdelati tudi elemente druge oblike, če se pripravijo ustrezne šablone. Dekorativni učinek ograje lahko povečamo s plezalkami.