Tla so pomembna, ker zagotavljajo ne le funkcionalnost in zaščito, temveč tudi estetski in udoben vidik bivalnega prostora. Najpreglednejša razvrstitev tal po vrstah se dobi, če se hkrati upoštevata način izdelave tal ter vrste in oblike materialov, ki se uporabljajo za izdelavo. Tako dobimo naslednjo razvrstitev: kamnita tla (tlakovana), estrihi (obloge), tla iz keramičnih ploščic, tla iz majhnih ploščic, tla iz velikih ploščic, lesena tla in tla iz plute, tla iz obložnih trakov, tla iz umetnih materialov, ki se nanašajo z lopatico.
Pogoji za tla glede trajnosti in zaščite pred vlago
Minimalni pogoji glede tlačne trdnosti, upogibne natezne trdnosti ter odpornosti proti obrabi so za obloge iz trdih betonov navedeni v DIN 1100. Te vrednosti je mogoče večinoma šteti za pogoje, ki naj jih izpolnjujejo močno obremenjena tla industrijskih objektov. V DIN 272 so navedene minimalne vrednosti za kameni les (ksilolit), ki lahko veljajo tudi za manj obremenjena tla industrijskih objektov ter za tla stanovanjskih in poslovnih stavb.
Sl. 1 - Hidroizolacija tal
Pogoji za tla glede toplotne in zvočne izolacije
Toplotna izolacija ni odvisna izključno od poda, temveč od celotnega sistema medetažne konstrukcije. Pomembna pa je stopnja, do katere lahko pod odvzema toploto osebam, ki stojijo na njem ali se po njem gibljejo. Prav tako je pri zvočni zaščiti odločilen celoten sistem medetažne konstrukcije. Pri tem ima pod bistveno večji vpliv – zlasti če je izveden v obliki plavajočega estriha ali plavajočega lesenega poda.
Sl. 2 - Zvočna izolacija tal
Pogoji za požarno zaščito podov
Za tla v okolici kurišča, pa tudi za tla pod strmimi strehami in pogosto tudi v delavnicah ter delavniških halah je treba zahtevati, da so izdelana kot požarno varna ali ognjevarna. Podrobnejši podatki v DIN 4102.
Pogoji za električno odpornost tal
Nevarnost za človeški organizem pri dotiku s prevodniki pod napetostjo je razmeroma velika že pri nizki napetosti do 250 voltov. Nevarnost se poveča, če ima tla, na katerih stoji človek, večjo prevodnost. Po predpisih Nemškega elektrotehniškega društva (VDE) je vsako tla, katerih upor je manjši od 7730 ohmov, nevarno. To velja zlasti za vlažna in mokra tla.
Obloge (špaletne obloge)
Med najpomembnejše obloge spadajo: teraco tlaki, betonske obloge, glinene obloge, mozaični tlaki, mavčne obloge, tlaki iz ksilolita, ilovnate obloge in asfaltne obloge.
- Talne obloge iz teraca: teraco talne obloge so trajne, neprepustne za vodo in se ne prašijo. DIN 1965 Tehnični predpisi za izdelavo oblog in keramična dela vsebujejo podrobnejše podatke tako o granulometrični sestavi agregata za teraco kot tudi o načinu izdelave.
- Betonske obloge: DIN 1965 vsebuje podrobnejše podatke o navadnih betonskih (prej cementnih) oblogah, DIN 1100 pa o oblogah iz trdega betona. V zadnjem času se izdelujejo tudi obloge iz lahkega betona – pa tudi iz lahkih poroznih agregatov ter iz penastega betona – ki služijo zlasti kot podlage za obloge iz umetnih materialov, ki se nanašajo z lopatico.
- Obloge iz gline: Izdelujejo se iz zdrobljenih opek s apnenim, cementnim ali magnezitnim vezivom. Toploto odvajajo slabše kot betonske obloge.
- Mozaični podi: Mozaični podi predstavljajo najlepšo in najprestižnejšo vrsto obloge, za katero se uporabljajo marmor, drobci žgane gline, motno steklo ali keramika. Ker ta vrsta poda od proizvajalca zahteva veliko smisla za umetniški občutek, se z njegovo izdelavo ukvarja zelo malo delavnic.
- Mavčni oblogi: Mavčni oblogi sta ognjevarni. Način njihove izdelave je opisan v DIN 1965. Izdelujejo se večinoma iz močno žganega mavca za obloge, in sicer kot enoslojni čez pesek ali kot dvoslojni suhi oblogi. Za mavčne obloge se uporablja tudi naravni anhidrit.
- Tla iz kamnitega lesa: Lastnosti in način izdelave tal iz kamnitega lesa (ksilolita) so standardizirani s predpisi DIN 272. Delijo se na enoslojne industrijske ali nabite tlake, dvoslojne tlake iz kamnitega lesa za stanovanjske in poslovne prostore, pa tudi na enoslojne podlage za parket, za trakaste obloge itd.
- Obloge iz ilovice: Podrobnejše podatke o oblogah iz ilovice – zlasti za žitnice, kmetijska skladišča itd. – vsebuje DIN 1965.
- Asfaltne obloge: Obloge iz litega asfalta se uporabljajo tako za izdelavo neposrednega zgornjega pohodnega sloja tal kot tudi za izdelavo podlag za parket, za trakaste obloge, obloge iz umetnih materialov, nanašanih z lopatico, itd. Ne prašijo, ne prepuščajo vode, so prožne, poleg tega pa je po izdelavi po njih takoj mogoče hoditi.
Sl. 3 - Mozaik iz lesa
Keramični tlaki
Keramična tla se izdelujejo iz keramičnih ploščic. So praktično neomejene trajnosti, enostavna za vzdrževanje čistoče in ne ustvarjajo prahu. Za podrobnejše podatke glej DIN 1965.
Sl. 4 - Keramične ploščice kot imitacija marmorja
Sl. 5 - Različni vzorci keramičnih ploščic
Tla iz drobnih ploščic
Tla iz drobnih ploščic (površine okoli 0,25 m2) se izdelujejo iz ploščic naravnega kamna, betona, klinkerja, stekla, jekla, kamnitega lesa in asfalta ter se večinoma polagajo v cementno malto. Ploščice iz umetnih materialov (iz umetne smole, bitumna in azbesta) se polagajo z lepljenjem. Po svojih lastnostih ustrezajo oblogam, izdelanim iz enakih surovin in enakih materialov.
Sl. 6 - Mozaik iz majhnih ploščic
Tla iz velikih plošč
Za podove iz velikih plošč – poleg rebrastih pločevin iz jekla in lahkih kovin – pridejo v poštev predvsem trde plošče iz lesnih vlaken, ki se pri polaganju večinoma lepijo s hladnimi lepili. Imajo podobne lastnosti kot obloge v trakovih in se uporabljajo za iste namene.
Tla iz lesa in plute
Lesena tla sodijo med najstarejša in – razen preprog in tal iz plute – predstavljajo najtoplejša tla za noge. Sem spadajo: deskana tla iz podnih desk, trakasti parket in tablični parket, tla iz parketnih kock in mozaični parket.
Pravilno položena parketna tla večinoma zagotavljajo tudi dobro izolacijo proti udarnemu zvoku. Tla iz parketnih deščic in mozaik predstavljajo nove vrste parketa. Zaradi lažjega vzdrževanja se parket zadnje čase impregnira s sintetičnimi smolami. Tla iz plute so zelo topla za stopala, zvočno izolirajo in ne prepuščajo vode. Za lepljenje se uporabljajo posebna lepila.
Sl. 7 - Polaganje parketa
Tla iz obložnih trakov
Kot najpomembnejše obloge v trakovih se štejejo:
- Talne obloge iz plošč tiskanega volnenega filca (balatum in stragula)
- Tla iz tkanin za napenjanje, podobnih preprogam
- Tla iz linoleja
- Tla iz gume
- Tla iz umetnih materialov, podobnih tkaninam (igelit)
- Tlaki iz plošč in trakov polivinilklorida (gutasin in mipolan)
Medtem ko se prva dva navedena pokrivala preprosto razprostreta in se napneta le ob robovih, se vsa ostala iz trakastih oblog izdelujejo z lepljenjem trakov. Te obloge izstopajo po majhnem številu svojih sestavnih delov in – razen tistih, podobnih preprogam – po tem, da ne prašijo, da se jih zlahka pere in da so bolj ali manj elastične.
Sl. 8 - Obloga iz linoleja kot imitacija laminata
Tlaki iz umetnih materialov, ki se nanašajo z lopatico
Mase iz umetnih materialov, ki se nanašajo z lopatico, so mešanice umetnih smol (večinoma polivinilacetatov) in dodanih snovi. Obloge se izdelujejo na gladkih in ravnih podlagah v najmanj treh slojih, ki se nanašajo z lopatico. Po 28-dnevnem sušenju na zraku naj bi bila njihova debelina najmanj 2 mm. Plasti, tanjše od 2 mm, niso več obloge, temveč prevleke oziroma premazi.