Danes je Savo Kusić osredotočen na lesena okna, les-alu okna, okna po meri, vrata in prošnje za ponudbe. To besedilo ostaja kot arhiv domačega mojstrstva in ni ponudba za projektiranje ali opremljanje delavnic.
Delovna miza in shramba za orodje
Če delavnico postavimo v klet, lahko delovno mizo izdelamo iz bolj grobega in močnejšega materiala (slika 1). Najbolje je, če se miza nasloni na steno z levim in zadnjim robom, na katerega jo lahko pritrdimo. Manjše orodje lahko namesto v omaro odložite na palico, ki je nameščena na steno (slika 2). V tem primeru namestite zaveso iz PVC folije, da zaščitite orodje pred prahom in vodo, ki brizga med delovanjem.
SLIKA 1
Slike na slikah 2 in 3 mg nam dajejo ideje, kako spremeniti navaden pult v mizarski pult, kako postaviti orodje in kako pritrditi navpično leve nosilce za police.
SLIKA 2
Razsvetljava delavnice
Če naravna osvetlitev pulta ni zadovoljiva, moramo vgraditi svetilke, ki jih je možno nastavljati v želeni položaj. Najbolj primerna je svetilka z upogljivo ročico (fleksibilna) ali svetilka s senčnikom in krogličnim zgibom, ki se izvleče kot harmonika (slika 3, spodnji del).
SLIKA 3
Dobra osvetlitev je za uspešno delo prav tako pomembna kot dobra orodja. Osvetlitev mora biti dobra ne le za delovni predmet, ampak tudi za celotno sobo.
Neposredna, polposredna in posredna svetloba
Navadna žarnica z direktno svetlobo, običajno obešena sredi prostora, daje tudi šibko osvetlitev, ko je njena jakost visoka. Neposreden vir svetlobe ustvarja močne sence in pred našimi očmi se mešajo svetle in temne površine z ostrimi kontrasti. S povečanjem intenzivnosti osvetlitve se povečajo kontrasti, (slika 4).
SLIKA 4
Če pod svetlobni vir postavimo prozorno mlečno steklo za usmerjanje svetlobe, dobimo polindirektno osvetlitev. Precejšen del svetlobe, ki osvetli pult, se odbije nazaj in razprši od stenskih površin, kar ustvari le mehkejše sence.
Indirektno osvetlitev dobimo, če nas svetlobni žarki iz svetlobnega vira ne dosežejo direktno, ampak se razpršijo in odbijajo od svetlih površin stene. Potem se skorajda ne ustvarijo sence.
Da bi dobili osvetlitev enakomerne jakosti, moramo povečati jakost svetlobnega vira pri polindirektni, pri posredni pa še bolj. Prostor je najbolje osvetliti z indirektno svetlobo, ki enakomerno osvetli celoten prostor brez močnih kontrastov – pult in delovne predmete pa moramo osvetliti neposredno. Potrebno intenzivnost svetlobe lahko zagotovimo le z direktno osvetlitvijo.
Delovni predmeti, pulti in stroji morajo biti osvetljeni tako, da svetlobni žarki ne pridejo v oči. Če svetlobni vir postavimo pod višino oči, se osvetlitev nekoliko izboljša. Najbolj ugodna osvetlitev je takrat, ko so svetlobni žarki usmerjeni na predmet iz smeri naših oči. Takrat ne vidimo vira svetlobe ali bleščanja obdelovanca in se izognemo njihovemu škodljivemu učinku (slika 5).
SLIKA 5
Pri delih, ki zahtevajo močnejšo osvetlitev (npr. pri projektiranju), poskrbimo predvsem za to, da svetlobni vir osvetli risalno desko, vendar ga ne vidimo. Oči najbolj motijo svetlobna ogledala, ki nastanejo iz močno odbitih svetlobnih žarkov. Med risanjem taka ogledala nastajajo tudi na sveže narisanih, sijočih in izbočenih tuš linijah. Po potrebi vsaj nekaj minut namenite pravilni namestitvi svetilke.
Osvetlitev prostora in pulta bo najbolj pravilno usklajena, če prostor osvetlimo z indirektnim virom svetlobe, postavljenim nad višino oči, delovni predmet, brez bleščanja, z direktno svetlobo pod višino oči (slika 6).
SLIKA 6
Kdor dela z desno roko, naj svetilko postavi na levo stran, tako da desna roka, ki se giblje, med delom ne meče sence na obdelovanec. Veliko vlogo pri osvetlitvi prostorov igrajo tudi svetle barve sten in stropa. Stopnja uporabnega učinka osvetlitve v primerno osvetljenem prostoru se giblje med 15 - 45% (pri posredni osvetlitvi je nižja). Stopnja koristnega učinka, višja od 50%, je komaj dosežena.
Dela izjemne finosti zahtevajo ustrezno osvetlitev. Naše risbe prikazujejo najmanjšo, srednjo in največjo osvetljenost prostora in delovnega predmeta, izraženo v luksih (slika 7).
SLIKA 7
Na koncu podajamo nekaj osnovnih idej za realizacijo namenskih, sodobnih svetilnih teles (slika 8). Namizni indirektni svetlobni vir bomo izdelali iz plastičnega cvetličnega lonca, nekaj decimetrov dolgega betonskega železa in enega večjega izbočenega pokrova za lonec. Na dno lonca položimo vrat čebulice in ga prekrijemo z mavcem, da čebulica, ki je po zvijanju zvita, ne štrli iz lonca. Iz betonskega železa izdelamo tri noge in enega ali dva obroča za pokrivanje. Noge in obroče na stičnih mestih povežemo z zakovicami ali spajkanjem, nato pa na sredino postavimo lonček. Pokrov z vijakom pritrdimo na ravne in perforirane zgornje konce nog. Notranjo površino pokrova pobarvamo s svetlo sijočo barvo, ker odbija in razpršuje svetlobo. Stojalo pobarvamo v barvo, ki se ujema z barvo svetilke.
Zavrnitev svetlobnih žarkov fluorescentnih cevi enostavno izvedemo s kosom ustrezne dolžine, ki ga moramo predhodno zapreti z obeh strani. Te konce pritrdimo na nosilce fluorescenčnih cevi z metuljastimi maticami.
Vir svetlobe, ki daje indirektno svetlobo, je lahko izdelan iz dveh povezanih stožčastih kovinskih predmetov, ki sta med seboj spajkana z betonskim železnim držalom. Usmerjevalnik svetlobnega snopa naj ne stoji pokonci, ampak s spodnjim delom rahlo nagnjenim proti steni, tako da meče svetlobo tudi navzdol, na stene (slika 8).
SLIKA 8
In končno, pomembno je vedeti, da se večja poraba indirektnih svetlobnih virov (v nasprotju z neposrednimi), ki se odraža v povečanih zneskih računov za elektriko, izravna z ohranjenim zdravjem naših oči.
Izdelava in utrjevanje delovne mize
Če je dovolj prostora, lahko v delavnici postavimo dve enako visoki delovni mizi eno poleg druge. Na levi strani mize naj bosta mizarska miza in miza s primeži, na desni strani pa delovna miza za obdelavo kovin, opremljena s primeži in morda nakovalom.
Najpomembnejša lastnost delovne mize je moč. Ni pomembno, če je miza grda in obsežna. Pomembno je le, da med delovanjem zdrži pritisk velikih sil. Če navadno mizo spremenimo v delovno, moramo njene spoje ojačati. Mizo najlažje okrepimo tako, da okoli okvirja, ki vključuje zgornje konce nog, pritrdimo močan ojačitveni okvir iz desk (debeline 10-20 mm, širine 80-100mm). Spajanje z žeblji ni dovolj. Bolje je, da uporabite lesni vijak, po možnosti jekleni vijak z matico, ker jih je mogoče zategniti, če se zrahljajo (slika 9, del 1).
Po ojačitvi zgornjega dela mize pritrdimo noge z diagonalno postavljenimi letvami podobnih dimenzij. Prečka za pritrditev stranskih nog naj ima nagib proti zadnji nogi, za pritrditev hrbtišča mize pa naklon z desne na levo nogo, gledano od spredaj (slika 9, del 2). Če namestimo tudi diagonalno povezavo, ki jo pritrdimo z vijaki s sprednje strani, naj gre ta povezava od leve proti desni navzdol. Če je prečka na sprednji strani mize, je pogosto v napoto, zato je najbolje, da noge s strani pritrdimo z vodoravnimi letvami, ki jih povežemo z dvojnimi vzporednimi vzdolžnimi nosilci, podobnimi lestvi (slika 9, del 3).
Zelo pomembno je tudi, da je plošča mize ravna, močna in debelejša. Včasih je treba povečati debelino plošče ali jo zamenjati z močnejšo. Ni dovolj, da je samo deska trdna, potrebno je, da je dobro pritrjena. To najlažje dosežemo z lesenimi valjčnimi čepi debeline 1-1,5 cm, ki jih vstavimo preko plošče v navpično sredinsko os kraka (slika 9, del 4)·
SLIKA 9
Če ne dobimo desk debeline 2,5-3 cm, potem uporabimo dve tanjši, ki ju zlepimo z lepilom, nato ju pritrdimo z vijaki in skupaj montiramo na okvir.
Pribor za skobljanje in dolge obdelovance
Med skobljanjem morajo biti deske podprte. Zelo uporabno je mizno gnezdo, to je odprtina 4x4 cm, ki jo izrežemo v mizno ploščo, z njenega levega stranskega roba za šest centimetrov, sprednjo stran pa za 10 cm (slika 9, del 5). V to odprtino je mogoče navpično vstaviti železni nosilec pulta, ki pogosto ni iz železa, ampak iz lesene letve s presekom 3,5 x 3.5 cm. Na eno stran tega nosilca pritrdimo upognjen trak iz jeklene pločevine v obliki črke L, debeline 2mm, katerega konzolni konec je odrezan v obliki lastovičjega repa. Če skobeljno desko z dvema konicama pritisnemo na to oporo, jo lahko obdelujemo brez nevarnosti, da bi se premaknila vstran. Na drugi strani nosilca z vijakom pritrdimo ravno jekleno vzmet s poševno podložko. Ta vzmet preprečuje, da bi neobremenjeni nosilec padel v gnezdo, tj. drži nosilec v določenem dvignjenem položaju (slika 10, del l).
SLIKA 10
Lahko izdelamo tudi drugo zategovalno napravo, ki jo bomo z vijaki pritrdili na sprednjo levo stran mizne plošče. Nosilec naj bo iz trdega trama, ki ga pritrdimo tako, da bo poševna stran obrnjena proti sprednjemu robu mize. V to poševno režo lahko pritrdimo deske, katerih robove skobljamo, ki bi se zvijale, če bi bile podprte z železno oporo. Na ta način lahko planiramo tudi vertikalno postavljene plošče (slika 10, del 2).
Če obdelujemo tanjšo stran dolge deske kot pa velike, uporabimo za oporo lesene tramove, ki jih potegnemo izpod mizne plošče. Ti nosilci imajo presek 6 x 6 cm in jih je mogoče vstaviti med ploščo mize in dodatno podporno ploščo stran od plošče mize 6,2-6,5 cm. Po potrebi nosilce izvlečemo na želeno dolžino in nanje položimo ploščo, ki jo obdelujemo (slika 10, del 3.)
Za obdelavo dolgih predmetov so potrebne noge, med katerimi so najboljše tiste, katerih višina je nastavljiva (slika 11, del 1).
Poudariti je treba tudi, da je treba po celotni dolžini sprednjega roba mizne plošče izrezati en utor, globine 5-10 cm in širine 12 cm, saj se vanj lahko namesti orodje, ki ga nekaj časa ne potrebujemo.
SLIKA 11
Na koncu pokažemo preprosto škatlo z orodjem, na katero lahko stojimo. To škatlo lahko odnesemo tudi na druga delovna mesta v hiši (slika 11, del 2).
Mengele in varno delo
Konice, ki se uporabljajo pri obdelavi kovin, na podlagi splošnih zahtev ne smejo biti ločene od mizarskega pulta. Biti morajo trdni, močni in sposobni prenesti potisne in vlečne sile (npr. piljenje). Jagnjeno ploščo je treba prekriti s kovinsko ali PVC ploščo debeline 0,5-1 mm. Biti mora ravno in primerno za enostavno odstranjevanje olja in umazanije. Plastični material je primeren le, če na delovni mizi ne varimo, spajkamo ali segrevamo, kar pomeni, da ta premaz ne sme biti izpostavljen močnim toplotnim vplivom.
Vzporedne spone se uporabljajo za sprejem predmetov. Pri nakupu ne pozabimo, da gredo manjši predmeti v večje omarice, večji pa ne. Za gospodinjske namene so najprimernejši primeži s čeljustmi, širokimi približno 100 mm. Najbolje je, če mangle pritrdimo na sprednji desni del pulta, pri nogah. Dobri primeži so prilagojeni tako, da so delovni predmeti v njih na dosegu roke.
Ročni premični primeži se uporabljajo, če obdelovanec držimo v roki. Drug, prepotreben dopolnilni del žage je nakovalo manjših dimenzij, s katerim zabijamo in krivimo predmete. Nakovalo mora biti pritrjeno z vijakom nad eno od nog mize, sicer lahko njegova teža in udarec poškoduje sklop števca primeža.
Z angeli je treba ravnati previdno. Obdelovanci morajo biti vedno vpeti na sredini čeljusti. Če to zaradi dolžine predmeta ni mogoče, je treba v čeljusti na drugem koncu vstaviti kos enake debeline. V tem primeru se vreteno križa ne bo deformiralo.
Mangles lahko uporabite tudi kot majhno nakovalo, če je na njih reža za ravnanje.
Pomemben del števca primežev je en močan predal, zavarovan pred izpadanjem, v katerega shranjujemo najpogosteje uporabljena orodja in merilne pripomočke.
Besedilo in risbe so prenesene iz zgodovinskega vira in niso projekt delavnice, električne napeljave, razsvetljave, prezračevanja ali požarnega sistema. Kletni prostor ima lahko vlago, nezadostno prezračevanje, prah, vnetljive materiale in povečano električno nevarnost. Ne improvizirajte omrežnih povezav ali zaščite luči; električna dela mora izvajati usposobljena oseba. Stroje uporabljajte samo z ustreznimi ščitniki, sesalnikom, osebno zaščitno opremo in v skladu z navodili proizvajalca.