Pomembno obvestilo o zdravju, varnosti in predpisih: To je arhivsko izobraževalno besedilo iz 2017. letnik, in ne projekt, veljaven tehnični standard ali navodilo za izvedbo vodovoda, kanalizacije, greznice ali električne ozemljitve. Vse originalne mere, pretoki, premeri, padci, materiali, razdalje, načini povezovanja in zahtevki se prenašajo brez preverjanja v skladu z današnjimi predpisi. Ne uporabljajte zgodovinskih navodil za ozemljitev na vodovodnih ceveh, azbestno-cementnih ceveh, svincu, DDT-ju, minijumu, improviziranih popravilih ali odtajanju cevi. Delo z azbestom in drugimi nevarnimi snovmi pripada izključno pooblaščenim strokovnjakom; Pod tem besedilom se DDT ne sme uporabljati. Pitno vodo, odpadno vodo in zaščito pred električnim udarom mora projektirati, odobriti in izvesti pristojna komunalna služba ter pooblaščeni strokovnjaki vodovodne, sanitarne, geotehnične in elektrotehnike, glede na konkreten objekt in lokacijo.
Vodovodne, kanalizacijske in greznice niso del nove javne ponudbe Savo Kusić. Trenutni fokus so lesena okna, les-alu okna in vrata po meri. Za določen projekt oken ali vrat lahko pošljete povpraševanje za ponudbo.
Gospodinjski vodovod in kanalizacija
Ko rečemo, da je zemljišče komunalno urejeno, to najprej pomeni ceste, nato elektrifikacijo, nato vodovod in na koncu še kanalizacijo in možnost priklopa na centralno ogrevanje.
Lastnik zemljišča ne more narediti skoraj nič za izboljšanje cest, o elektrifikaciji pa drugič. Zato bomo sedaj podali le informacije o vodovodu in kanalizaciji, in to o najpomembnejših.
Ker smo dokončali stene in streho stanovanjskega objekta ali vikenda, nas čaka še izvedba vodovoda in kanalizacije, kar nam lahko povzroči nemalo skrbi. Vodovod lahko relativno enostavno in poceni rešimo, če je na ulici vodovodno omrežje. Vendar pa moramo celotno vodovodno inštalacijo na našem zemljišču in v hiši rešiti sami.
Vodomer in vodovodno omrežje
Splošni predpis zahteva, da se jašek za vodomer izvede v oddaljenosti 0,5 m od roba meje zemljišča. Ta jašek bi moral biti najnižja točka domačega vodovodnega sistema, saj se med popravilom voda spusti vanj in se v njem zbira. Dimenzije jaška so: širina 80 x 100 cm in globina 130 cm (slika 1). Pokrov jaška se ne sme majati ali prepuščati vode, po možnosti pa je treba zagotoviti njegovo toplotno izolacijo. Za dostop do vodomera morajo biti nameščene stopnice, pred in za vodomerom pa pretočne pipe. Dokončane pipe je potrebno “premostiti” s spajkano bakreno žico, saj se navadno vodovodno omrežje uporablja za ozemljitev električnih aparatov in bo popolno le, če izključimo možnost oksidacije.
Prejšnja izjava o ozemljitvi preko vodovoda je podana zgolj kot zgodovinska vsebina in se je ne sme uporabljati. Zaščitno ozemljitev mora izvesti pooblaščeni strokovnjak za elektriko v skladu z veljavnimi predpisi.
Slika1
Vodovodna cev naj bo v prostem prostoru nameščena vsaj 1,20 m pod zemljo, kar pomeni pod zmrziščem, zunaj, na steni, pa na vsakem 2 m pritrjena s sponkami. Razdalja med cevjo za toplo in hladno vodo mora biti vsaj 16 cm. Toplovodna cev prihaja z zgornje strani, pri horizontalni montaži pa z zunanje (slika 2).
Za potrebe vodovoda se danes večinoma uporabljajo jeklene cevi, za razvejanje in spreminjanje smeri pa litoželezni fitingi (fitingi) v T, V, Y, L in U oblikah (slika 2).
Slika2
Cevi z žago odrežemo na želeno dolžino in s pomočjo navoja (navojni ventil) na njihovih koncih odrežemo navoj, ki ga kontroliramo s pomočjo fazonskih delov. Nato jih zalepimo s pramenom prediva, namočenim v loj, spojimo, spoj očistimo od odvečnega prediva, nanesemo minium in ovijemo s trakom iz filca.
Izvorni podatki o količini vode in premerih cevi
Za družinske zgradbe in vikende običajno zadošča, da vodo iz vodomera izčrpate s pomočjo 1-colske cevi. Prerez ostalih delov omrežja se določi na podlagi potrebe po vodi v izpustnih ceveh.
Slika3
Dnevna potreba po vodi na glavo je: za pitje 3-5, za kuhanje 4-5, za pranje 8-12, za pranje 10-15, za tuširanje 40-50, za kopanje 150-250, za splakovanje stranišča 8-10 litrov (sl. 3). Za zalivanje je potreben liter 2 na kvadratni meter. Za stensko pipo izpust 7 litrov vode na minuto in premer cevi 3/8“, za umivalnik pa 12 litrov in cev 1/2“, za kopalno kad 20 litrov in cev 1/2”, za zalivanje na vrtu 50 liter in cev 3/4”. Če je število izpustnih cevi 1-2, mora biti premer vodomerne cevi 1/2, če je število izpustnih cevi 3-6, mora biti premer cevi 3/4“, in če 7-25, je potrebna cev 1“ (sl. 4).
Slika4
Priporočljivo je, da se odtočne pipe namestijo na več mestih v omrežju, da se lahko po potrebi izpraznijo posamezne vertikale ali celotno vodovodno omrežje (slika 5). Pri popravilu jeklenih cevi je potrebno poškodovani del zamenjati. Najprej se izprazni poškodovani del, nato se izdela in zamenja del cevi oz. oblikovani del. Manjše poškodbe lahko popravimo tudi na ta način, če razpoko namažemo z bitumnom in portland cementom ter nanjo položimo filc, gumo ali plastiko in zategnemo s spono. Če cev zmrzne, potem je treba konce najprej segreti z vročo vodo, kajti če bi najprej segreli srednji del cevi, bi se voda spremenila v paro in zaradi zamašenih koncev z ledom bi cev škropila.
Slika5
Priključek na javno kanalizacijo
Popolno udobje dosežemo le z odvajanjem odpadne vode, tj. To je relativno lahka naloga, če je objekt zgrajen na območju, kjer je že zgrajena kanalizacija. Vedeti je treba, da so cevi javne kanalizacije običajno nameščene na sredini vozišča. Del od cevi javne kanalizacije do ograje objekta se imenuje hišni priključek in ta del naj naredi lastnik sam. Od ograje oziroma mejnih robov zemljišča se začne hišna kanalizacija. Hišna kanalizacija in hišni priključek naj imata naklon 1-2 stopinj na javno kanalizacijo, tako da je priključek hišnega priključka in zbiralne cevi javne kanalizacije na višini 1/3 višine zbiralne cevi (slika 6).
Slika6
Naslednji odlomki omenjajo azbestnocementne cevi, svinec in druge zgodovinske materiale. Reference hranimo za zvesto arhiviranje, vendar niso izbor gradiva ali navodila za delo. Ne režite, vrtajte, lomite, odstranjujte ali ponovno uporabljajte materiala, ki vsebuje ali bi lahko vseboval azbest.
Cevi za hišno kanalizacijo morajo imeti notranji premer vsaj 30 cm. Za te namene se večinoma uporabljajo azbestno-cementne cevi, ki jih je enostavno rezati z žago in zaradi razširjene oblike koncev enostavno spojiti. Končne kape se zatesnijo s predivo in po spajanju dvakrat premažejo z bitumnom in prekrijejo z bitumenskim cementom. Azbestnocementne cevi (eternit) za priključke, podobno kot vodovodne jeklene cevi, izdelujemo z profiliranimi elementi, vilicami, veznimi in drugimi elementi. Dolžina cevi je od 0,5-4 m, notranji premer od 0,05–0,5 m, debelina stene, sorazmerna s premerom, pa od 6-13 mm. Priključna cev, ki vodi do glavne zbiralne cevi, je nameščena na globini 1,2-1,5 m, da se prepreči nevarnost zmrzovanja. Ugodno je, če azbestnocementne cevi ne položimo neposredno v zemljo, temveč v opečni kanal, v obliki črke U, v katerega pred vgradnjo cevi nasujemo suh pesek.
Kanalizacijski sistem je treba dimenzionirati glede na pričakovano količino odpadne vode. Navadne stenske pipe odvajajo 1/3 litrov odpadne vode na sekundo, umivalniki 2/3 litrov, umivalniki 1/6 litrov, običajne kopalne kadi 2/3 litrov, in stranišča 1-2 liter. V skladu s tem so notranji premeri odtočnih cevi v vrstnem redu naštetih 50, 50, 40, 50 in 100 mm (glejte sliko 4 na desni strani). Deli kanalizacijskega omrežja od iztoka do glavne kanalizacijske cevi predstavljajo tako imenovano vodoravno mrežo, navpični deli pa navpične črte. Horizontalno omrežje mora biti zgrajeno tudi z blagim naklonom do navpične črte.
Nekatere navpične črte so s prezračevalnimi cevmi razširjene na podstrešni prostor. Prezračevalne cevi poleg prezračevanja zagotavljajo potrebno količino zraka v omrežju in preprečujejo nastajanje podtlaka in vodnih čepov, ki preprečujejo odtekanje.
Pod vsakim umivalnikom je treba namestiti vodno tesnilo (sifon) za odpravo neprijetnih vonjav. Sifoni so izdelani iz svinca, litega železa, eternita in plastike (slika 7).
Slika7
Horizontalne in vertikalne cevi so izdelane iz azbestnega cementa (eternit), svinca, litega železa ali plastike. Plastična cev se lahko uporablja samo tam, kjer ni tople vode, saj se plastika pod vplivom toplote deformira. Plastične cevi se spajajo z varjenjem ali lepljenjem. Prednost plastičnih cevi je, da se po segrevanju dobro upognejo.
Zgodovinski opis usedalnikov in čistilnih naprav
Naslednji opis ni zasnova septičnega sistema ali dokaz varnega čiščenja odpadne vode. Lokacijo, vodotesnost, kapaciteto, odtok, prezračevanje in zaščito podzemne vode morajo določiti pristojni organi in pooblaščeni strokovnjaki.
Na območju, kjer javna kanalizacija še ni urejena, je veliko bolj zapleteno reševanje odvodnje odpadnih voda družinskih objektov in vikendov. Najbolje je, da tako imenovano »čisto« odpadno vodo (voda iz umivalnika in kopalne kadi) ter vodo iz stranišča in ponora odtočimo v posebne usedalnike oziroma čistilne naprave. Čistilnik čiste odpadne vode je lahko sestavljen iz dveh vodnjakov, postavljenih drug poleg drugega, zgrajenih iz obročev vodnjakov. V prvo dovajamo odpadno vodo relativno visoko, na drugi strani pa za 10 cm nižje namestimo odvodno cev, po kateri dovajamo odpadno vodo v drugo vrtino. Na drugem vodnjaku, podobno kot pri prvem, za 10 cm spodaj, namestimo odtočno cev, skozi katero odvajamo zdaj prečiščeno vodo v vrtu, namestimo in izvrtamo drenažne cevi. (slika 8). Trdne snovi odpadne vode se usedajo v vodnjake, ki jih, če so napolnjeni, lahko izpraznite tako, da odstranite pokrov. Precipitatorje je treba postaviti vsaj 20 m od vodnjakov za pitno vodo in v nasprotni smeri od smeri toka podzemne vode (slika 9, zgornji del). Odpadne vode iz kuhinje se lahko usedajo z najmanj tremi čistilniki.
Slika8
Najbolje je zgraditi ločeno stranišče na območju brez javne kanalizacije. Razmeroma enostavno ga bomo zgradili iz standardnih elementov - obročev za vodnjake in iz tipskih pokrovov.
Pod najnižji obroč je treba položiti plast gline debeline 15 cm, ki ne prepušča vode. Notranjost obročev je ometana s hidroizolacijsko malto, iz prostora pod sedežem pa je na streho speljana prezračevalna cev. Stranišče je mogoče očistiti od zunaj skozi pokrov. Stranišče je treba prebarvati znotraj in zunaj ter občasno poškropiti z razkužilom, ki vsebuje DDT (slika 9, spodnji del).
Prejšnja obtožba o DDT je zgodovinska in se je ne sme uporabiti.
Slika9
Pred gradnjo hišnega vodovoda in hišne kanalizacije je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje pristojnega organa. Ob tej priložnosti lahko dobite tudi informacije o lokalnih predpisih glede namestitve in gradnje vodnjakov, čistilcev itd.