Pomembno strokovno opozorilo: Gre za arhivsko izobraževalno besedilo, ne za dejanski projekt, izračun ali navodilo za hidroizolacijo, toplotno ali zvočno zaščito. Rešitev stene mora biti preverjena glede na specifično konstrukcijo, zemljo, vodo, klimo, požar, vlago, kondenzacijo, akustičnost in materiale po veljavnih predpisih, standardih in dokumentaciji proizvajalca. Zgodovinsko omenjeni izdelki in postopki, vključno s svinčeno pločevino, ne predstavljajo priporočila za današnjo uporabo.
Projektiranje in izvedba sten ter izolacija ni del trenutne javne ponudbe Sava Kusića. Današnji fokus proizvodnje so lesena okna, leseno-aluminijasta okna in vrata po meri.
1. Modularne dimenzije in vrste sten
Glede na modularne mere pri gradnji objektov ločimo stene s fugami (iz opeke) in stene brez fug (betonske stene). Konstruktivni sistemi brez fug po dolžini in debelini sten ter širini in višini okenskih in vratnih odprtin ustrezajo ukrepom gradbene koordinacije.
Pri konstrukcijskih sistemih s spojniki se širina priključka odšteje od dolžine in debeline koordiniranih mer stene, da se dobi nazivna mera. Na primer, če je glede na koordinacijsko mero dolžina stene 10 m, je nominalna vrednost - tj. dejanska dolžina - bo 9,99 m (širina ene sklopke je 1 cm).
V primeru odprtin (in čistih notranjih mer) za sisteme s sklopkami je treba koordinacijskim meram dodati eno širino sklopke, da dobimo nazivno meritev. Na primer, če je svetla širina neobdelane (zidane) okenske odprtine 1,5 m v koordinacijski meri, bo nazivna širina 1,51 m. Ker je debelina sosednjih fug na opečnih stenah običajno 1,2 cm, se ta mera prišteje k višini odprtine.
Stene lahko razdelimo v več kategorij:
- Konstruktivni stenski sistemi:
- Slojeviti zidovi - samo za dediščino in podporne zidove
- Lite in ojačane stene
- Stene v mavcu
- Stene iz plošč
- Zidovi za zapolnitev skeletnih konstrukcij
- Stene v obliki okvirja
- Stene iz montažnih plošč
- Stene iz povezanih sistemov
- Vrste sten glede na namen:
- Temeljne stene
- Stene kleti
- Zunanje stene zgradb
- Notranje stene zgradb
- Podstrešne stene
- Vrste sten glede na material:
- Stene iz naravnega kamna
- Betonske stene
- Stene iz opeke/blokov
- Steklene stene
- Jeklene stene
- Lesene stene
2. Zaščita sten pred vlago
Pri zaščiti kletnih sten gre za zaščito pred podtalnico in zaščito pred podzemno vlago. Zaščita pred podzemno vodo pomeni, da je nivo podzemne vode pod nivojem kletnih tal. Če je gladina podzemne vode nad nivojem kletnih tal, govorimo o zaščiti pred podtalnico. Učinkovitost teh dveh stopenj zaščite je zelo različna, saj je potrebna veliko večja zaščita pred podtalnico kot pred vlago.
Zaščita pred podzemno vlago se izvaja različno za horizontalne in vertikalne sloje. Če gre za horizontalno plast, je ta izdelana iz kartona, če gre za vertikalno plast, pa s sredstvi na osnovi bitumna ali umetnega asfalta. Včasih se lahko uporabijo tudi cementni estrihi.
Za zaščito pred podtalnico se uporablja tesnilna zaplata na osnovi bitumna ali umetnega asfalta. Obstajajo tudi izolacije iz jute ali svinčenih plošč.
Zunanje stene, ki niso zgrajene iz naravnega kamna ali fasadne opeke, ali niso obložene s keramičnimi ploščicami, steklenimi ploščami ali ploščami iz lahkih kovin, lahko zaščitimo pred plohami in drugo atmosfersko vlago z izvedbo nepropustnega ometa (z dodatkom izolacijskih materialov), z izdelavo brezbarvnih tesnilnih premazov ali kako drugače.
3. Toplotna izolacija sten
Za prostore, v katerih se ljudje trajno zadržujejo, za ohranjanje ugodnih zdravstvenih razmer zadostuje minimalna toplotna zaščita, ki predstavlja spodnjo mejo toplotne zaščite, pri kateri je preprečena kondenzacija hlapov na notranjih površinah zunanjih sten. Ta »minimalna toplotna zaščita« ne zadovoljuje ekonomske strani ogrevanja. V ta namen je potrebna izboljšana - in bolj ekonomična - toplotna zaščita, ki jo lahko določimo z izračunom.
Toplotno izolacijo zunanjih sten, ki je ugotovljena kot ustrezna in predvsem ekonomična, je potrebno izvesti povsod na stenskih površinah, torej tudi na okenskih nišah, nad okenskimi policami, stranskimi površinami in okenskimi odprtinami, serklažami ipd. ter tudi po vertikalnih stenah grajenega podstrešja, kot tudi tistih delih, ki zapirajo ogrevan prostor proti strešni kritini oz. sobe.
Zidovi z notranjim izolacijskim premazom imajo prednost pred drugimi vrstami izolacije iz zdravstvenih razlogov zaradi slabše sposobnosti zadrževanja toplote nasploh, pa tudi zaradi slabšega odvajanja toplote, ki jo oddaja človeško telo.
Zelo pomembna je popolna izolacija radiatorskih niš, pa tudi vodnih inštalacij v zunanjih stenah. Pogosto je koristno, da površino stene za radiatorjem prekrijete z aluminijastimi ploščami, da odbijete toplotno sevanje radiatorja proti zunanji steni nazaj v prostor.
4. Zvočna izolacija sten
Danes obstajata zvočna izolacija pred prostorskim hrupom, ki se prenaša po zraku, in zvočna izolacija pred udarnim hrupom, ki se prenaša skozi strukturo konstrukcije.
Izolacija pred zvokom, ki se prenaša po zraku, z jakostjo 48 dB, se lahko obravnava kot minimalna zaščita za predelne stene pomembnih pisarn. Bolje je, če se zvočna izolacija poveča na 50 dB, pri čemer se ordinate mejne krivulje za stene dvignejo za 2 dB.
Kompaktne stene prenašajo zvok izključno preko upogibnih tresljajev. Udar zvoka povzroči utripanje sten, na nasprotni strani od vira zvoka pa utripa tudi zrak. Na podlagi tega z vidika tehnik zvočne zaščite ločimo eno in več stene.
Glede na tehniko zvočne zaščite med enostene sodijo tiste, ki so zgrajene iz enega ali več togo vezanih platnih. Posamezna platna so lahko izdelana iz različnih materialov. Koeficient zvočne izolativnosti enostenskih sten je odvisen od: mase (teža na kvadratni meter), upogibne togosti (natančneje od razmerja med upogibno togostjo in maso) in zračne prepustnosti (nerazpokane, dobro zlepljene stene). Za minimalno zvočno zaščito 48 dB je potrebna najmanjša teža posamezne stene 350 kg/m2, za 50 dB pa približno 480 kg/m2.
Sestava malte in lepila pomembno vplivata na zvočno izolativnost sten. Ometana stena vedno izkazuje boljšo zvočno izolativnost kot neometana, saj z lepilom dosežemo boljšo tesnitev površine stene. To izboljšanje zvočne izolacije dosežemo z nanosom lepila samo na eno stran stene. Za stene iz poroznega materiala je lepilo zelo pomembno z vidika tehnike zvočne izolacije, saj preprečuje prenos zvoka skozi pore.
Večstene so z vidika tehnike zvočne izolacije sestavljene iz dveh ali več stenskih plošč, med katerimi ni trdne povezave, temveč so ločene z zračno plastjo. Le v primerih, ko je pred masivno steno debeline 10 cm ali več postavljeno fleksibilno in težje platno, je mogoče taka stenska platna med seboj povezati brez posebne škode za zvočno izolacijo, npr. z skeletom iz letev z velikim razmakom. Večji kot je razmik med obema ploščama, boljša je izolacija (seveda, če zadostuje izolacija s praznim prostorom).
Kot posebej koristno se je izkazalo naslednje:
- dve lupini, sestavljeni iz plošč lahke lesne volne, nameščeni tako, da prosto stojita na najmanjši medsebojni razdalji 3-5 cm; skupna teža stene približno 90 kg/m2,
- dve popolnoma ločeni leseni rešetki, na zunanji strani obloženi s svetlimi ploščami iz lesne volne minimalne debeline 3,5 cm.
Dvojne lahke stene iz medsebojno ločenih togih lupin enake teže niso primerne.
Zvočna izolacija določene stene bo uspešna le, če v njej ni odprtin, saj bo v tem primeru zvok prehajal neposredno skozi te odprtine. Majhne odprtine, ki so po merilu enake valovni dolžini zvoka ali manjše od nje, bodo delovale na sosednji prostor kot nov vir zvoka.
Opomba za uporabo: Zgodovinske mere, mase, vrednosti zvočne zaščite in opisi izolacijskih slojev niso nadomestilo za trenutne gradbeno-fizikalne izračune, detajle spojev, kontrolo toplotnih mostov, vlago in zrakotesnost ali meritev izpeljanega stanja.